Avtor: Lara Kapun | Maj 19, 2020
Ta dan praznujemo vsako leto 17. maja. Tega dne leta 1969 je bila namreč v Parizu podpisana prva mednarodna telegrafska konvencija. Takrat so ustanovili Mednarodno telekomunikacijsko zvezo (ITU).
www.pexels.com
Ena izmed glavnih nalog ITU je določanje mednarodnih standardov za informacijsko -komunikacijsko tehnologijo (IKT).
Tema letošnjega svetovnega dneva je Povezljivost 2030: IKT za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Glavna pozornost pri tem je namenjena vprašanju, kako bi lahko tehnološki napredek v naslednjih desetih letih premostil digitalni razkorak in pospešil doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Nekateri so verjeli, da lahko lepo živimo tudi brez telekomunikacij in vlaganj v informacijsko družbo, a se je sedaj zaradi COVIDA-19 izkazalo drugače. Vsi pa nimajo enakih pogojev za uporabo interneta. Pogosti vzroki za to so revščina, življenje v hribih, kjer pogosto ni signala …
Na področju infrastrukture je v času epidemije slovenski digitalni sektor s svojo digitalno komunikacijsko in storitveno infrastrukturo delovanje gospodarstva, izobraževalnega sistema in celotne družbe odlično podprl. Na ta način so bile dobro izkoriščene prednosti dolgoletnih visokih vlaganj gospodarstva v optično in mobilno infrastrukturo elektronskih komunikacij ter v druge elemente digitalne infrastrukture na vseh področjih, med drugim tudi v infrastrukturo, ki omogoča dobro delovanje interneta v Republiki Sloveniji.
Da bi zaključili pomen letošnjega dneva telekomunikacij in informacijske družbe, pa je treba misliti tudi na zagotavljanje ustrezne digitalne vključenosti slehernega državljana. Tisti, ki še računalnika ne znate uporabljati, se ga boste lahko naučili uporabljati preko izobraževanja za družbo.
Tako kot je torej virusna kriza na eni strani pospešila digitalizacijo, je po drugi strani razgalila nekatere pomanjkljivosti digitalne infrastrukture in digitalne vključenosti. A te je mogoče v prihodnjem razvojnem obdobju naslavljati s skupnimi močmi. Bolj kot bomo pri tem uspešni, bolj bomo razumeli, da lahko nove tehnologije izboljšajo vsakodnevno življenje in spodbudijo družbeni in ekonomski razvoj in bolj se bo to dogajalo tudi v praksi.
Viri : www.gov.si
Lara Kapun
Avtor: Lara Kapun | Apr 23, 2020
22.april se kot dan Zemlje praznuje že 50. leto zapored. Glavna tema letošnjega dneva Zemlje pa so podnebni ukrepi.
Foto: Pexels.
Podnebne spremembe veljajo za najpomembnejši izziv za prihodnost človeštva in ohranjanje pogojev, ki omogočajo življenje na tem planetu. Emisije toplogrednih plinov so glavni razlog za podnebne spremembe, katerih učinki so že vidni. Poznamo več toplogrednih plinov. Najbolj znan je ogljikov dioksid (CO2), od drugih pa so najbolj razširjeni metan (CH4), didušikov oksid (N2O) in plini iz skupine F-plinov (HFC, PFC, SF6). Učinki naštetih toplogrednih plinov so različni.
Da bi zemljo “rešili”, je dovolj že to, da npr. pravilno ločujemo odpadke. Partnerji v projektu Life Artemis pa so pozvali, naj se odpovemo gojenju invazivnih tujerodnih rastlin in jih nadomestimo z drugimi okrasnimi vrstami.
Lara Kapun
Avtor: Lara Kapun | Apr 9, 2020
7. aprila praznujemo svetovni dan zdravja. Na ta dan leta 1948 je bila ustanovljena Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Vsako leto se v želji po večjem osveščanju javnosti na ta dan izpostavi določena tema s področja zdravja.
https://www.pexels.com/photo/blue-and-silver-stetoscope-40568/
Letošnja tema tega dneva je podpora medicinskim sestram, zdravstvenim tehnikom in babicam pri njihovem delu. Ob spopadanju z epidemijo novega koronavirusa pa je v ospredju predvsem izražanje hvaležnosti za njihovo požrtvovalno delo. Eden od razlogov, da je prav leta 2020 ta tema, je počastitev 200-letnice rojstva Florence Nightingale, utemeljiteljice sodobne zdravstvene nege. Prav ona je vpeljala prvo formalno izobraževanje za medicinske sestre ter s tem postavila podlago za razvoj zdravstvene nege.
Zdravje je ena izmed temeljnih človekovih pravic, zato je zelo pomembno, da je vsem omogočen dostop do zdravstvenih storitev. V Sloveniji imamo zelo širok nabor zdravstvenih programov, kot so Program Zdaj, Program Skupaj za zdravje, presejalni programi za zgodnje odkrivanje raka, Program cepljenj proti izbranim nalezljivim boleznim in podobno. V Sloveniji so tudi povečali dostopnost do preventivnih programov. S povečanjem dostopnosti se še posebej za najbolj ranljive zmanjšuje neenakost v zdravju.
Lara Harkai in Lara Kapun
Avtor: Lara Kapun | Mar 23, 2020
Izmenjava znanj in izkušenj učiteljev je potekala v industrijskem predmestju samega Istanbula, Darica. Dogajanje je potekalo na osnovni šoli, kjer si razredi sledijo od prvega do četrtega.
Koordinator turške šole gostiteljice Mustafa Balci, učiteljica Darja Cigüt, vzgojiteljica Andreja Huber in učiteljica Janja Bedič.
Vzgojiteljica Andreja je povedala, da je vse skupaj bila ena zelo lepa izkušnja, ki je vsem, ki so je bili deležni, prinesla veliko novih znanj predvsem na šolskem področju ter veliko lepih in pristnih občutij ob spoznavanju nove in drugačne kulture. Gospa Andreja je ob tem izkusila tudi utripe pravega turškega življenja ter se seznanila s kulturo in samim načinom življenja.
Po besedah intervjuvanke je bilo dogajanje zelo pestro in zabavno. Že navsezgodaj zjutraj so se odpravili na šolo, kjer so spoznavali različne načine poučevanja. Naši učiteljici in vzgojiteljica so opazovale delo, pripravljale ure učenja slovenskega jezika ter prav tako preko naše slovenske kulture prinesle lep slovenski pridih v turške kraje. Deležne so bile tudi raznih ogledov in izletov po prečudoviti turški pokrajini.
Polne vtisov in novih znanj pa so po vrnitvi v šolo to delile tudi s sodelavci in učenci.
Lia Bauer, Lara Kapun
Avtor: Lara Kapun | Mar 9, 2020
V svetu so se nekaj stoletij nazaj začeli boji za enakopravne pravice žensk.
Foto: www.pexels.com
V Sloveniji so prav tako kot po celem svetu potekali boji za enakopravnost žensk in tako je leta 1897 začel izhajati ženski častnik Slovenka, prvo žensko društvo pa je bilo ustanovljeno že leto kasneje. 15. maja 1920 je Slovenska Ljudska stranka uvedla splošno volilno pravico, tj. na občinskih volitvah so lahko volili moški in ženske, ki so bili stari nad 21 let. S tem je bila v Sloveniji prvič uzakonjena splošna ženska volilna pravica. Že eno leto kasneje Beograd odpravi splošno volilno pravico, zaradi tega pa se Slovenska Ljudska stranka v času oblikovanja ustave v Kraljevini SHS začne zavzemati za uvedbo splošne ženske volilne pravice na državni ravni. Ženske dobijo volilno pravico in s tem se prične enakopravnost leta 1945. Leta 1974 je v ustavo SFRJ bilo zapisano, da ima vsaka svobodno odločanje o rojstvu otrok, tri leta kasneje pa je bila uzakonjena še pravica vsake ženske do umetne ukinitve nosečnosti. Zaradi tega so 8.marec imenovali za mednarodni praznik žensk oz. dan žena.
Lara Harkai in Lara Kapun
