Avtor: Pija Vukan | Jun 7, 2023
Verjamete v duhove? V tem članku boste izvedeli več o njih. Torej, če hočete izvedeti, če so resnični ali ne, berite naprej.
Univerza Champan v Orangeu v Kaliforniji vsako leto izvede raziskavo, v kateri prebivalce Združenih narodov sprašuje o njihovem prepričanju v paranormalno. Leta 2018 je 58 % anketiranih odgovorilo z da. V drugi raziskavi raziskovalnega centra Pew v Washingtonu je eden od petih ljudi dejal, da je videl ali bil v prisotnosti duha. V TV oddajah o lovu na duhove ljudje uporabljajo znanstveno opremo za snemanje ali merjenje dejavnosti duhov. Zaradi številnih fotografij in videoposnetkov se zdi, da duhovi obstajajo, vendar nič od tega ne dokazuje, da so duhovi resnični. Znanstveniki z uporabo zanesljivih metod niso odkrili duhov. Njihovi podatki kažejo, da ne smemo vedno zaupati svojim očem, ušesom ali možganom.
Avtor: Pija Vukan | Jun 7, 2023
Letos je bil 67. izbor za Pesem Evrovizije. Slovenijo je na tekmovanju zastopala skupina Joker Out s pesmijo Carpe Diem.
S tem ko so se v četrtek, 11. 5. 2023, uvrstili v finale, so nam dali zelo velika pričakovanja, vendar so na koncu v soboto, 13. 5. 2023, pristali na 21. mestu. Sama sem bila zelo razočarana, saj sem si pogledala njihovo serijo Carpe Diem in so jih vsi zelo podpirali, nato pa so dobili samo 45 glasov od publike. Tudi vsi člani skupine so povedali, da so zelo razočarani, najbolj razočaran pa je bil pevec skupine Bojan Cvjetićanin, saj nam je Srbija podelila 12 točk, mi pa njej niti ene, dodal je še “Vse sosednje države si med seboj dajejo veliko točk, pri nas pa očitno še vedno ni tako.”.
Avtor: Pija Vukan | Jun 7, 2023
Poznate televizijsko oddajo MasterChef in njene voditelje? Za intervju sem prosila z Bineta Volčiča, ki je eden izmed treh voditeljev te oddaje. Vas zanima, kdo ga je navdušil za kuhanje?
Poznate televizijsko oddajo MasterChef in njene voditelje? Za intervju sem prosila z Bineta Volčiča, ki je eden izmed treh voditeljev te oddaje.
Vas zanima, kdo ga je navdušil za kuhanje?
Preberite prvi del pogovora z njim.
Kdaj ste začeli kuhati?
Čisto zares se mi zdi, da sem začel kuhati šele res v srednji šoli takrat, ko sem šel na kuharsko šolo, ampak to, da bom kuhar, sem pa vedel že v prvem razredu osnovne šole. Vedno sem vedel, da bom kuhar, pa nisem nikoli nič skuhal.
V katerih tujih državah ste se vse izobraževali?
Ja v bistvu največ sem se izobraževal v Franciji, v Parizu, tam sem tudi diplomiral, sem tja hodil v šolo in potem tudi delal v parih dobrih restavracijah. Potem sem pa znanje nabiral skozi restavracije na Finskem, v Avstriji, Luksemburgu, drugače pa pretežno v Franciji.
Kako da ste se odločili priti nazaj v Prekmurje?
V bistvu leta 2009 sem živel tukaj, od 2009 do 2011. V bistvu je bilo pa tako, ko sva se z ženo Katarino odločila, da greva iz Pariza domov nazaj v Slovenijo, naju je pot nekako zanesla sem v Prekmurje, tukaj sem bil v enem hotelu šef kuhinje dve leti in nama je bilo okolje všeč, ljudje so nama bili všeč in narava je bil še neokrnjena in sva rekla to je pa en prostor ali pa eno okolje, kjer midva želiva biti. Ampak ker sva po dveh letih čutila, da se nekako samo kariere kuharske, ne da tukaj ravno najboljše delat v tem okolišu, sva se odločila, da greva nazaj v Ljubljano oz. Kranj in sva potem od tam delala kariero in tako se je meni takrat televizija zgodila, svojo restavracijo sem odprl in tako naprej, potem pa kar naenkrat sva rekla zdaj pa dovolj tega stresa, dovolj je mesta, dovolj je te neke borbenosti in tekmovanja drug z drugim, pa v končni fazi proti samemu sebi in sva se odločila zdaj greva midva nazaj na deželo živet in tukaj smo si zdaj življenje postavili.
Kdo večinoma kuha, ko ste doma, ter ali kuhate bolj preproste jedi ali ne?
Doma zdaj kuham jaz, kuhamo pa najbolj možne preproste jedi, kar gre. Lahko je to tudi kakšna juha in solata, danes sem burek naredil recimo. Take bolj simpl stvari, ali pa makarone in paradižnikovo omako, tudi take stvari najraje jejo otroci.
Ali raje kuhate moderne ali tradicionalne jedi?
O tem bi lahko razpravljal zdaj, kaj so moderne in kaj so tradicionalne. Jaz tradicionalni kuhar nikoli nisem bil, vedno sem malo kuhal izven okvirjev, malo po svoje in ta trend sem tudi nekako obdržal. Imam pa zelo rad tradicijo in tradicionalne jedi, zelo spoštujem tradicionalno kuhinjo, sam pa iz te tradicionalne kuhinje največkrat vzamem samo sestavine. Se pravi, če so sestavine za prekmursko gibanico mak, skuta, orehi, jabolka potem te okuse nakako po svoje pripravim na malo drugačen način tako kot jaz to interpretiram. Zdaj lahko temu rečeš moderno.
Ali vaše otroke tudi zanima kuhanje?
Sina sigurno ne, hčerko pa. Hčerka pa, ona pa kaže v bistvu to ljubezen do hrane, ampak čeprav ona pravi jaz ne bom kuharica, jaz ne bom nikoli kuhala, jaz ne bom v kuhinji delala ali pa tako, nič narobe s tem, tudi če ne boš, ampak jaz pa vidim pri njej, kako ona uživa v tem, kako ona z velikim veseljem se loti kuhanja, ona tudi skuha kosilo včasih, ona pripravi zajtrke, pripravi kakšno tortico. Ampak nič ne silimo vanjo, zdaj pa moraš ne, kadar ji paše, to je to.
Ste se morda povezali s katero kmetijo v bližini, da bi lahko uporabljali lokalno pridelana živila?
Ja, to še vedno traja, še vedno iščem, ampak sem se pa povezal v Dolenjcih s kmetijo Maša Aljaž, ki imata zelenjavo, potem z Nino Vratarič v Polani, ima tudi zelenjavo in jajca, zdaj imamo tudi svoja jajca, ker imamo svoje kokoši, s kmetijo Zavec, ki ima mleko, mlečne izdelke, maslo, jogurte, sire, da ne bom koga spustil, aja, jabolka in hruške, sok, potem kmetija Ficko ima marmelade, žganje in take stvari. Ja, se povezujemo in tak je tudi moj cilj in moj namen, da se tukaj povežem z lokalnim okoljem in z lokalnimi dobavitelji.
Kolikokrat na teden greste v Ljubljano?
To je čisto odvisno od samih potreb, recimo da v povprečju grem enkrat na teden. Včasih tri tedne ne grem, včasih grem pa dvakrat ali trikrat na teden.
Kako poteka snemanje šova MasterChef?
Snemanje je zelo zanimivo, zelo zabavno. Začnemo snemat ob 7.00 in končamo ob 22.00, v enem dnevu posnamemo eno oddajo. Drugače pa je intenzivno in mislim, da marsikdo ne ve, da ta šov ustvarja 70, 80 ljudi. Od snemalcev, montažerjev, luči, zvok, sodniki, produkcija, producenti, režiserji, okrog 80 ljudi je, ki dela ta šov in smo res vsi povezani, ker imamo vsi enak cilj, torej narediti dobro oddajo, sploh pa mi trije sodniki se zelo dobro razumemo in se poznamo že zelo dolgo.
Kaj počnete v prostem času?
Zaenkrat kuham, drugače pa rad kolesarim, rad hodim v hribe,kadar imam čas si vzamem hribe, kadar pa nimam časa pa grem na kolo.
Kaj bi svetovali mladim kuharjem?
Vsem mladim kuharjem bi rekel naj ostanejo na tleh, naj ostanejo pri tleh, nj pri svojih zgodnjih letih ne mislijo da so najboljši na svetu, da naj ne mislijo, da so najboljši kuharji pri svojih 22- ih, 24- ih letih, ampak da ti moraš biti res 100 % v kuhinji 10 let, da lahko rečeš, zdaj pa nekaj vem, zdaj pa nekaj znam. Največkrat je pa to problem pri mladih, da še preden zares postanejo kuharji, si odprejo Instagram profil in si roke potetovirajo in potem rečejo, zdaj bom pa jaz kuhar. Kuhar si v srcu, ne tako kakor drugi vidijo.
Avtor: Lana Boldižar | Apr 19, 2023
Zaradi nošenja strašnih mask in uniform so zdravniki v času kuge veljali za simbol groze in strahu. Natanko iz tega razloga imamo o njih napačne predstave.
Zdravniki so bili najbolj prepoznavni po nošenju mask, ki so bile zanimive oblike – rjave ali bele maske z dolgim kljunom in dvema odprtinama za oči. Zaradi teorije, da se kuga širi po zraku, so zdravniki začeli nositi maske, napolnjene z zelišči in začimbami, ki so bile namenjene zaščiti in so zatirale neprijeten vonj pacientov. Poleg maske so zdravniki nosili dolg, črn plašč ter črne hlače in čevlje narejene iz voščenega usnja, ki naj bi bil neprepusten. Šlo je za prvi poskus kemično-zaščitne obleke oz. hazmat obleke.Poleg črnega kostuma so uporabljali dolge železne palice, s katerimi so pregledovali žrtve, brez da bi se jih dotikali z rokami.Zaradi nošenja uniforme, ki postane precej nadležna po nekaj urah nošenja, so imeli zdravniki poseben vonj. Pod obleko so se potili, vonj pa se je zadrževal na njihovi koži. To je še dodatno vplivalo na osamljenost zdravniškega poklica.Zdravniki v času kuge so bili dobro izobraženi, dobro plačani, znani in so prihajali iz bogatih družin. Nenavadno je to, da jih je kljub prepoznavnosti v času kuge kar nekaj izginilo. Zgodovinarji domnevajo, da naj bi bili nekateri podkupljeni, nekateri naj bi pobegnili ali umrli zaradi kuge.