Dan Zemlje

Dan Zemlje

22.april se kot dan Zemlje praznuje že 50. leto zapored. Glavna tema letošnjega dneva Zemlje pa so podnebni ukrepi.

Macro Photography of Tree

Foto: Pexels.

Podnebne spremembe veljajo za najpomembnejši izziv za prihodnost človeštva in ohranjanje pogojev, ki omogočajo življenje na tem planetu. Emisije toplogrednih plinov so glavni razlog za podnebne spremembe, katerih učinki so že vidni. Poznamo več toplogrednih plinov. Najbolj znan je ogljikov dioksid (CO2), od drugih pa so najbolj razširjeni metan (CH4), didušikov oksid (N2O) in plini iz skupine F-plinov (HFC, PFC, SF6). Učinki naštetih toplogrednih plinov so različni.

Da bi zemljo “rešili”, je dovolj že to, da npr. pravilno ločujemo odpadke. Partnerji v projektu Life Artemis pa so pozvali, naj se odpovemo gojenju invazivnih tujerodnih rastlin in jih nadomestimo z drugimi okrasnimi vrstami.

Lara Kapun

 

Knjižnica doma

Knjižnica doma

V teh kriznih časih, ko virus razsaja po celotnem svetu, nihče ne more v knjižnice. In ker vemo, kako zelo pomembno je branje, smo za vas poiskali spletne vire, na katerih lahko prebirate različne knjige, in tudi zapisali, kako priti oziroma si omogočiti dostop do brezplačnih gradiv.

(foto: Pexels)

Ena izmed spletnih strani, kjer si lahko naložiš e-knjige, je https://www.biblos.si/. V biblos se lahko prijavite, če ste člani murskosoboške knjižnice. Če ste člani, potem imate člansko številko in svoje geslo, s katerim se prijavite. S temi podatki se prijavite na spletni strani https://www.biblos.si/ in sicer tako, da uporabite akronim knjižnice (sikms) + svojo člansko številko:
– uporabniško ime: sikms + članska številka,
– geslo: tako kot pri vpisu v Cobiss.

Če pa želite uporabljati aplikacije za branje brezplačnih e-knjig v angleškem jeziku, potem priporočamo:
– Project Gutemberg,
– Bartleby,
– Openlibrary,
– Bibliomania,
– Free-ebooks,
– Google books.

Prijetno branje. 😉

Lara Bernjak, Ema Gumilar

Svetovni dan zdravja

Svetovni dan zdravja

7. aprila praznujemo svetovni dan zdravja. Na ta dan leta 1948 je bila ustanovljena Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Vsako leto se v želji po večjem osveščanju javnosti na ta dan izpostavi določena tema s področja zdravja.

Blue and Silver Stetoscope
https://www.pexels.com/photo/blue-and-silver-stetoscope-40568/

Letošnja tema tega dneva je podpora medicinskim sestram, zdravstvenim tehnikom in babicam pri njihovem delu. Ob spopadanju z epidemijo novega koronavirusa pa je v ospredju predvsem izražanje hvaležnosti za njihovo požrtvovalno delo. Eden od razlogov, da je prav leta 2020 ta tema, je počastitev 200-letnice rojstva Florence Nightingale, utemeljiteljice sodobne zdravstvene nege. Prav ona je vpeljala prvo formalno izobraževanje za medicinske sestre ter s tem postavila podlago za razvoj zdravstvene nege.

Zdravje je ena izmed temeljnih človekovih pravic, zato je zelo pomembno, da je vsem omogočen dostop do zdravstvenih storitev. V Sloveniji imamo zelo širok nabor zdravstvenih programov, kot so Program Zdaj, Program Skupaj za zdravje, presejalni programi za zgodnje odkrivanje raka, Program cepljenj proti izbranim nalezljivim boleznim in podobno. V Sloveniji so tudi povečali dostopnost do preventivnih programov. S povečanjem dostopnosti se še posebej za najbolj ranljive zmanjšuje neenakost v zdravju.

 

Lara Harkai in Lara Kapun

Trajnostna mobilnost

Trajnostna mobilnost

Trajnostna mobilnost je izraz, ki zaobjema več definicij in z dodanimi besedami pomeni premikanje na trajnostni način, kar pomeni premikanje na trajnostni način, ki ne pusti velikih posledic na okolju v prihodnosti. 

Foto: pexels.com

Izraz mobilnost sama pa je sposobnost biti mobilen oziroma sposobnost premikanja in uporaba vozil, ki to omogočajo in olajšajo.
Tako je cilj zadovoljiti potrebe ljudi po mobilnosti, spodbujati k uporabi javnega prometa in zmanjšati onesnaževanje okolja in posledično njegovega uničenja oziroma poškodovanja ter seveda izboljšati kakovost življenja.
Vse bo posledično tudi pripomoglo k varnosti v prometu, a bo zahtevalo preureditve celotnih mest. V Sloveniji poskušajo s prometno politiko to tudi vsaj delno doseči. Ker je promet osnova gospodarskega razvoja držav in posameznih območij, je ena od temeljnih medresorskih komunikacij. Omogoča pretok storitev, živil, izdelkov ter seveda potovanje ljudi. Slovenija ima na tem področju prednost zaradi geografskega prometnega položaja v okolju povezane Evrope, dostopnosti do Jadranskega morja in razvitega pristanišča. Tako lahko z razvojem logističnih storitev pokrije povpraševanje v srednji, južni in jugovzhodni Evropi.
Sama trajnostna mobilnost je pojem, ki opisuje povezanost med ljudmi na svetu, zato lahko povemo, da se v današnjem času globalizacije še razvija.
Meniva, da trajnostno mobilnost čaka še velik razvoj in ima veliko možnosti, če pogledamo s strani transporta in vedno večjega prometa.
Tako je pred nami še veliko napredovanja in razvoja trajnostne mobilnosti. Prav ta pa je lahko ključ za ohranitev okolja ter povezanost ljudi po svetu.

Lia Bauer, Petra Ouček

Mednarodni dan knjig za otroke

Mednarodni dan knjig za otroke

IBBY je proglasil 2. april, rojstni dan Hansa Christiana Andersena (otroškega pravljičarja), za Mednarodni dan knjig za otroke. Ob 2. aprilu se vsako leto dogaja mnogo dogodkov na podlagi literarnih del. Letošnje leto zaradi koronavirusa branje poteka preko spleta.

Slovenska sekcija IBBY je sponzor 2. aprila 2020, kar pomeni, da z gradivom in spodbudami praznujemo Mednarodni dan knjig za otroke po vsem svetu.

Poslanico z naslovom Lakota po besedah, je napisal Peter Svetina, plakat in vabilo-kocko je ustvaril Damijan Stepančič.

Oba ustvarjalca – pisatelj Peter Svetina in ilustrator Damijan Stepančič – je Slovenska sekcija IBBY nominirala tudi za Andersenovo nagrado 2020, najvišje mednarodno priznanje na področju mladinske književnosti. Peter Svetina se je uvrstil med finaliste, Damijana Stepančiča pa je žirija s slikanico Arsenije uvrstila na seznam izjemnih del, ki jih priporočajo za prevajanje.

V ta okvir sodi tudi letošnja bralnospodbujevalna akcija ob 2. aprilu, s katero želijo nas mlade, pa tudi starejše bralce, seznanjati s pomenom kakovostne mladinske knjige in nas povabiti k prostočasnemu branju in ogledovanju odličnih knjig obeh letošnjih nominirancev za Andersenovo nagrado. Bralna akcija 2. aprila bo zaradi koronavirusa potekala na spletu.

Vabimo vas, da se v naslednjih dneh skupaj pripravimo na praznovanje. Izberite si svojo najljubšo knjigo Petra Svetina ali Damijana Stepančiča ali pa tudi svojo najljubšo knjigo (lahko je tudi iz otroštva), preberite odlomek ali pa celo knjigo in ga delite z nami. Lahko se posnamete ob branju, lahko pa samo fotografirate ali pretipkate najboljši odlomek in napišete, kaj vam je najbolj všeč pri tem odlomku knjige, ter svoj posnetek pošljete na povejnaprej@ospuconci.si. Vsakega dela bomo zelo veseli!

Lahko pa posnetek pošljite slovenski sekciji IBBY na mail ibby.slovenia@gmail.com, oni pa ga bodo objavili na svoji Facebook strani. 

Želimo vam veliko literarnega ustvarjanja.

Megi Car, Rebeka Sukič

Potres zamajal Slovenijo

Potres zamajal Slovenijo

Ste se v nedeljo morda zbudili z odprtimi vrati omare ali razbito vazo na tleh? Ne, niste sanjali, in ja, pravkar se je zgodil potres. Zgodil se je v nedeljo zjutraj ob 6.24 s središčem v okolici Zagreba.

Za geografski pogled na nedeljsko dogajanje sem povprašala učiteljico geografije, katere občutke ob potresu si lahko preberete na koncu članka.

“Potres je seizmično valovanje tal in nastane ob nenadni sprostitvi nakopičenih tektonskih napetosti v Zemljini skorji ali v zgornjem delu plašča. Tega pojava ni mogoče napovedati, merimo pa ga s pomočjo opazovalnic, ki jih imamo v Sloveniji 26. Potresi so lahko posledica več dejavnikov, in sicer premikov magme pod površino, udorov in podorov, neprimerne človekove aktivnosti, padcev meteoritov, kljub temu jih je pa največ zaradi prelomov in premikov kamnin vzdolž preloma. Slovenija leži na tektonsko aktivnem območju, kjer se stikajo tektonske enote Alp, Dinaridov ter Panonskega bazena. Večina našega ozemlja leži na Jadranski plošči, med Afriško in Evrazijsko ploščo. Jadranska plošča potuje v nasprotni smeri urinega kazalca, kar pa povzroča potrese,” je povedala učiteljica Mateja.

Potres je imel magnitudo 5,1 in se je zgodil 7 kilometrov severno od Zagreba, deset kilometrov pod površjem. Čutiti ga je bilo tudi v Avstriji, BIH in na Madžarskem. Najmočnejši popotresni sunek je sledil ob 7.01 z magnitudo 4,4. Žal je zahteval tudi smrtno žrtev in sicer 15-letno dekle. Zadnji močnejši potres v okolici Zagreba je bil leta 1880, ki je prav tako kot ta poškodoval zagrebško katedralo. Zadnji močnejši potres z epicentrom v Sloveniji pa je bil leta 1895 v Ljubljani.

Tudi učenci in učitelji naše šole so ga občutili in z nami delili občutke in mnenja ob tem.
Tako ga je doživela devetošolka Anja Kerčmar:
“Jaz sem se ravno zbudila, ko se je nenadoma začela trositi postelja. Mislila sem, da je to veter, ampak je potem že predolgo trajalo, da bi bil. Nato sem pomislila, da je to mogoče potres, ampak nisem verjela, saj je bilo zelo nepričakovano. Čez nekaj časa je sledil popotresni sunek, takrat sem bila v drugem prostoru, kjer je bil sunek bolj opazen, saj je bilo več stvari, ki so se tresle. Sicer se ni več tako zelo čutilo, ampak sem verjela, saj so o tem takoj vsepovsod poročali.”

Tako pa ga je opisala učiteljica Jožica Lehar:
“Na žalost sama potresa nisem občutila, saj sem bila zunaj. So pa ga naši “ta mladi”, ki stanujejo v gornji etaži. Bil je precej izrazit, saj sta se zamajala postelja in luč. Vrtiljak nad otroško posteljico je kar oživel. Slišali so tudi zamolklo pokanje in opazne so razpoke na hiši. Prav tako so občutili še prvi popotresni sunek, ki pa ni bil tako močan. Tudi tega sem  preživela zunaj in nisem opazila nič.”

Tukaj pa si lahko preberete izkušnjo učiteljice Mateje Žökš:
“Ja, v nedeljo zjutraj me je prebudil potres. Predvidevala sem, da je močan veter, vendar mi je pogled skozi okno dal vedeti, da zunaj ne piha tako močno. Majati so se začela vrata omar, na omaricah stvari, pod menoj pa je vrvelo. Nenavaden občutek. Takoj sem pogledala na splet. Po preletu spleta sem videla epicenter potresa ter veliko število poškodovanih starejših stavb v središču Zagreba, ki so bile zgrajene po starejših standardih. Pomislila sem tudi na nuklearno v Krškem. Pretresli so me prizori, ki so prikazovali praznenje porodnišnic, ko so mlade dame, odete v odeje, pestovale še komaj rojene otroke. Ampak tudi tukaj se je pokazala solidarnost ljudi, saj so jim pomagali člani navijaške skupine.”