Avtor: Simon Rubin | Jun 18, 2021
Poslovili smo se od devetošolcev, vse ostale učence pa čaka le še nekaj dni pouka pred poletnimi počitnicami.
Letošnji devetošolci, generacija 2012–2021, so se odpravili novim dogodivščinam naproti.
Ob zaključku osnovne šole so si sedaj prislužili počitnice, verjetno pa se nekateri že spogledujejo z naslednjim korakom svojih mladih življenj – srednjo šolo.
![Brezplačna fotografija: sončni zahod, zahodni obali, Amerika | Hippopx]()
V petek, 11. junija, so učenci s svojimi razredniki in sorazredniki pripravili zaključno prireditev za učence nižjih razredov. V torek, 15. junija, je sledila še valeta in zadnje slovo od šole.
Pred nami je dolgo vroče poletje.
Čas za počitek, sprostitev, hlajenje v senci s pomočjo ledeno hladne limonade, plavanje, sprehode, kolesarjenje, kino, nakupe in še kaj, v kratkem čas za … počitnice.
Karkoli boste počeli in kjerkoli boste, veselite se, spočijte se, napolnite si baterije.
Nasvidenje, do septembra…
24. junija je zadnji dan pouka. Začnejo se počitnice šolskega leta 2020/2021, za katerega lahko mirno rečemo, da ni bilo čisto navadno.
Poletne počitnice. Naj vam ne minejo prehitro. In ne pozabite čisto na šolo, tako da boste vedeli, kam se vrniti septembra. Do tedaj pa … nasvidenje, se vidimo.
Avtor: Simon Rubin | Jun 9, 2021
Bi brez medijev vedeli, da je 8. junij dan Primoža Trubarja?
Primož Trubar je bil utemeljitelj knjižne slovenščine in pobudnik oblikovanja zavesti o enotnosti slovenskega kulturnega, jezikovnega in političnega prostora.
Rojen je bil, po določenih virih, 8. junija 1508 na Rašici, velja za eno osrednjih osebnosti slovenske kulturne zgodovine. Služboval je kot duhovnik na Slovenskem in v Nemčiji. Širil je protestantsko vero, nauke Martina Lutra in ideje reformatorjev, naj bodo verske knjige v jeziku, ki ga govorijo ljudje – domačem, maternem jeziku. Začel je pisati slovenske knjige, med prvimi sta bili Katekizem in Abecednik. Umrl je leta 1586.
Pobuda za državni praznik je leta 2008 ob praznovanji 500. letnice rojstva Trubarja dal tržaški pisatelj Boris Pahor. Predlog je potrdil državni zbor leta 2010.
Primož Trubar je bil tudi uvrščen na Unescov svetovni seznam obletnic. Preoblikovanje ljudske govorice v enega od evropskih jezikov, umeščenost v takratne evropske tokove ter duhovno in etično ozaveščanje ljudstva sta mu dala mednarodno veljavo.
Njegova slika z grafiko njegovih del je tudi krasila prvi denar samostojne Slovenije.
S Trubarjem smo dobili jezikovno identiteto, idejo narodne zavesti in enotnosti skozi skupni jezik.
Avtor: Simon Rubin | Maj 28, 2021
Leta 1826 je Philippe Suchard odprl čokoladnico Suchard Schokolade v domačem kraju Serrieres v bližini Neuenburga v Švici. Leta 1901 pa je bilo rojstno leto vsem znane čokolade – Milka.
Rojstni dan Milka čokolade je 24. april. Takrat je dobila čokolada svoje ime, kot poimenovanje čokolade narejene z mešanjem kakava in mleka. Takrat je dobila čokolada tudi svoj značilen vijoličen ovojni papir.
Skozi leta je priljubljenost čokolade rasla. Proizvajali so jo vedno v večjih količinah in postopoma se je širila proizvodnja tudi v druge države. Leta 1922 je logotip čokolade dobil današnjo obliko, le da je takrat bil natisnjen v zlati barvi. Zelo kmalu so začeli nastajati tudi drugi čokoladni produkti pod znamko Milka. Tako smo že leta 1926 dobili čokoladne velikonočne zajčke in božičke.
Leta 1950 se napis Milka spremeni v današnjo belo barvo. »Lila« kravico pa prvič spoznamo leta 1972 in leta 1973 postane kravica glavna predstavnica znamke Milka. Prav tako se v tem letu kravica prvič pojavi na televiziji.
Danes najdemo Milke v vseh oblikah in okusih. Za vsakega se najde nekaj. Od čokoladnih srčkov, namazov, do mehkih piškotkov. Milka nas v takšni ali drugačni obliki spremlja že 120 let.
Avtor: Simon Rubin | Maj 24, 2021
V Pajkovi jami pri Bicarpi v španski pokrajini Valencija najdemo najstarejšo upodobitev človeškega odnosa s čebelami, ki je nastal pred 20 do 30 tisoč leti. Na podobi visita dve osebi na nekakšni vrvi ali vzpenjavki in čebelam odvzemata med, pri tem si pa pomagata z dimom. Podobno čebelarijo marsikje še danes.
Pred pojavom sladkorja je bil med najcenejše in včasih tudi edino sladilo. Še bolj je bil cenjen kot zdravilo. Med se je užival še posebej v prazničnem času.
Sredi 18. stoletja so bili čebelarji dežele Kranjske zelo razgledani. Poznali so marsikatero skrivnost iz čebeljega življenja in niso se zavedali da so vodilni v znanju o čebelah v svetu. Iz tega okolja je izšel tudi čebelar, na katerega smo Slovenci še danes ponosni, bil je prvi učitelj čebelarstva na Dunaju, Anton Janša z Breznice pri Žirovici. Svetovni dan čebel obeležimo na 20. maj, na njegov rojstni dan.
Svetovni dan je v okviru Organizacije Združenih narodov predlagala Slovenija na pobudo Čebelarske zveze Slovenije. Svetovni dan je posvečen čebelam in drugim opraševalcem, ki imajo pomembno vlogo pri skrbi za in varovanju preskrbe s hrano, njihova prisotnost pa je tudi pokazatelj stanja lokalnega okolja.
Poleg medu od čebel pridobivamo tudi druge pridelke, matični mleček, cvetni prah, čebelji vosek in propolis.
Za čebele je v Sloveniji najpomembnejša gozdna paša, ki predstavlja najpomembnejši vir njihove hrane, saj preko 60 % površine Slovenije pokrivajo gozdovi. Glavni del gozdne paše predstavlja mana oziroma medena rosa jelke ali hoje, smreke, macesna, bora, hrasta, v manjši meri pa tudi več drugih dreves. Poleg mane nabirajo čebele tudi medičino ali nektar. Poleg cvetlic, so najpomembnejše drevesne vrste, ki izločajo nektar javorji, divja češnja, robinija ali akacija, lipa in pravi kostanj.
Čebele nam ne zagotavljajo le odličnih čebeljih pridelkov (medu, voska, cvetnega prahu, matičnega mlečka,…) temveč je njihova najpomembnejša vloga opraševanje rastlin. Ta nam zagotavlja eno tretjino hrane. Opraševanje poleg hrane omogoča tudi ohranjanje rastlinske pestrosti in tako vpliva na ekosisteme, ki nam zagotavljajo kisik, goriva, čisto vodo, zrak, uravnavajo vreme, podnebje…
Avtor: Simon Rubin | Apr 27, 2021
Dan upora proti okupatorju je državni praznik, ki ga v Sloveniji praznujemo 27. aprila. Je dela prost dan, kar pomeni, da otrokom ni treba v šolo, odraslim pa ne v službo. Ta dan je tudi običajno vsako leto uvod v prvomajske počitnice.
Na ta dan leta 1941 je prišlo v Ljubljani do dogovora, da se ustanovi organizacija odpora, ki so jo člani Komunistične partije Slovenije imenovali »Protiimperialistična fronta«, po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941, pa se je preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda.
Osvobodilno fronto so sicer ustanovili dan prej, 26. aprila, v hiši književnika Josipa Vidmarja, kjer so se sestali predstavniki nekaj političnih strank in kulturnih delavcev. Sestali so se Boris Kidrič, Boris Ziherl, Aleš Bebler (za KP), Josip Rus (za levo krilo Sokolov), Tone Fajfar (za Krščanske socialiste), Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar (za Slovenske kulturne delavce). Nastala je deset dni zatem, ko je jugoslovanska vojska v Beogradu podpisala vdajo, in dobrih 14 dni po okupaciji Slovenije.
V spomin na to, da smo se leta 1941 kot narod enotno uprli okupatorju, 27. aprila praznujemo državni praznik, ki se uradno imenuje dan upora proti okupatorju.
