Čebele

V Pajkovi jami pri Bicarpi v španski pokrajini Valencija najdemo najstarejšo upodobitev človeškega odnosa s čebelami, ki je nastal pred 20 do 30 tisoč leti. Na podobi visita dve osebi na nekakšni vrvi ali vzpenjavki in čebelam odvzemata med, pri tem si pa pomagata z dimom. Podobno čebelarijo marsikje še danes.

Pred pojavom sladkorja je bil med najcenejše in včasih tudi edino sladilo. Še bolj je bil cenjen kot zdravilo. Med se je užival še posebej v prazničnem času.

Sredi 18. stoletja so bili čebelarji dežele Kranjske zelo razgledani. Poznali so marsikatero skrivnost iz čebeljega življenja in niso se zavedali da so vodilni v znanju o čebelah v svetu. Iz tega okolja je izšel tudi čebelar, na katerega smo Slovenci še danes ponosni, bil je prvi učitelj čebelarstva na Dunaju, Anton Janša z Breznice pri Žirovici. Svetovni dan čebel obeležimo na 20. maj, na njegov rojstni dan.

Svetovni dan je v okviru Organizacije Združenih narodov predlagala Slovenija na pobudo Čebelarske zveze Slovenije. Svetovni dan je posvečen čebelam in drugim opraševalcem, ki imajo pomembno vlogo pri skrbi za in varovanju preskrbe s hrano, njihova prisotnost pa je tudi pokazatelj stanja lokalnega okolja.

Poleg medu od čebel pridobivamo tudi druge pridelke, matični mleček, cvetni prah, čebelji vosek in propolis.

Za čebele je v Sloveniji najpomembnejša gozdna paša, ki predstavlja najpomembnejši vir njihove hrane, saj preko 60 % površine Slovenije pokrivajo gozdovi. Glavni del gozdne paše predstavlja mana oziroma medena rosa jelke ali hoje, smreke, macesna, bora, hrasta, v manjši meri pa tudi več drugih dreves. Poleg mane nabirajo čebele tudi medičino ali nektar. Poleg cvetlic, so najpomembnejše drevesne vrste, ki izločajo nektar javorji, divja češnja, robinija ali akacija, lipa in pravi kostanj.

Čebele nam ne zagotavljajo le odličnih čebeljih pridelkov (medu, voska, cvetnega prahu, matičnega mlečka,…) temveč je njihova najpomembnejša vloga opraševanje rastlin. Ta nam zagotavlja eno tretjino hrane. Opraševanje poleg hrane omogoča tudi ohranjanje rastlinske pestrosti in tako vpliva na ekosisteme, ki nam zagotavljajo kisik, goriva, čisto vodo, zrak, uravnavajo vreme, podnebje…

Morda vam bo všeč tudi...