Varna raba interneta

Varna raba interneta

11. februarja obeležujemo dan varne rabe interneta. Ta dan je namenjen spodbujanju vseh deležnikov k ustvarjanju prijaznejšega interneta za vse.

Foto: pixabay.com

V zadnjih letih se je nasilje na internetu zelo povečalo in to je en od razlogov, zakaj obeležujemo dan varne rabe interneta. S tem dnem bomo poskusili zmanjšati nasilje preko interneta. Da pa se to ne bi več dogajalo, pa moramo tudi sami nekaj narediti.

Preden, kaj objavite na internetu, premislite, saj lahko to nekdo uporabi proti vam. Da bi se temu izognili, si zaščitite svoj blog, galerijo slik z geslom, na družabnih omrežjih in pri igranju iger pa si lahko ustvarite zaseben profil. Geslo za elektronsko pošto, različne igre, družabna omrežja skrbno čuvajte in ga nikomur ne izdajajte. Če hočete deliti kako fotografijo, obvezno vprašajte osebo, ki je zraven, če vam to dovoli. Če fotografijo objavite proti njegovi volji, vas ima vso pravico tožiti. Če pa ste sami žrtev nasilja na internetu, obstaja kup spletnih strani, s katerimi si lahko v takšnih trenutkih pomagate. Ena izmed njih je Safe.si. Tukaj si lahko preberete vse o tem, kako varno uporabljati internet in kakšne so posledice, če se tega ne držite, stran pa je namenjena za vse generacije. Druga izmed spletnih strani je Spletno oko.si. Na tej strani lahko prijavite sovražni govor in posnetke spolnih zlorab na internetu. Otrokom in mladostnikom pa je na voljo Tom telefon, ki ga lahko najdete tudi v računalniški obliki, in sicer pod imenom e-tom.si.

Za konec pa še opozorilo: Kar je enkrat na spletu, ostane tam za vedno. Čeprav fotografijo, video izbrišete, bo še vedno vidno in lahko vas bo preganjalo, zato bodite previdni glede objav in trikrat premislite, preden kaj objavite.

Lara Kapun

Na obisku pri učiteljici Nataši Pavšič

Na obisku pri učiteljici Nataši Pavšič

Tokrat smo pokukali za vrata matematične učilnice in se pozanimali, zakaj je učiteljici Nataši Pavšič tako všeč matematika.

Kdaj ste vedeli, da je poklic učiteljice matematike pravi za vas?
Že kot majhen otrok sem se rada igrala, da sem učiteljica, v osnovni šoli sem rada pomagala sošolcem. Zato ni bila težka odločitev. Vedno me je zanimala matematika in kemija, tako da sem nekako izbirala med tema poklicema.

Kaj vas veseli poleg miselnih ugank?
Šport.

Katero matematično področje vam je najbolj všeč?
Kakšni miselni problemi, ki so povezani z vsakdanjim življenjem, in predvsem miselne oziroma logične igre.

Ali radi pripravljate izzive za vaše učence?
Poučevanje me zelo veseli, še posebej pa, če so učenci zadovoljni, radi prihajajo k mojemu predmetu. To je seveda največje veselje in hkrati izziv.

Kako se vam zdi poučevati matematiko, predmet, ki pri mnogih učencih ni ravno najbolj priljubljen, saj je eden zahtevnejših?
Ko sem bila majhna, me je na splošno naravoslovje zelo zanimalo. Matematika mi je bila zelo zelo všeč. Uživala sem, ko sem reševala matematične in logične probleme. Zato sem rada pomagala tudi sošolcem, da tudi njim ne bi bila ta matematika strah in trepet, torej da bi bili radi pri matematiki, sproščeni, zadovoljni. Tudi pri učencih poskušam preko igre, da čim več konkretno delamo. Da režejo, zlagajo, primerjajo in da jim je potem nekako matematika preprostejša.

Kaj počnete v prostem času?
Kot sem že rekla, se rada ukvarjam s športom. Veliko časa rada preživim z družino v naravi. Pozimi smučamo, drsamo, hodimo v hribe, poleti pa še kolesarimo, rolamo in tečemo.


Lara Bernjak, Megi Car,
Ema Gumilar, Rebeka Sukič

Šolski novinarji smo obiskali RTV Slovenija

Šolski novinarji smo obiskali RTV Slovenija

V petek, 31. januarja, smo se učenci interesne dejavnosti Šolski časopis in izbirnega predmeta Turistična vzgoja odpravili na ekskurzijo v Ljubljano. Obiskali smo radio in televizijo Slovenija ter sejem Alpe-Adria: Turizem in prosti čas in si ogledali znamenitosti stare Ljubljane.

Foto: Mateja Žökš

Najprej smo obiskali stavbo Radia Slovenija, kjer pripravljajo tri nacionalne radijske programe (PRVI, ARS, VAL 202). Razkazali so nam del njihovega arhiva, izvedeli smo, kako nastane radijska oddaja, ter pokukali na snemanje Radia Ga Ga na prvem programu Radia Slovenija. Videli in spoznali smo številne znane osebnosti, med njimi Tilna Artača in Saša Hribarja. Ogledali smo si tudi studio Vala 202. In očitno se nam je sreča nasmihala na široko, saj smo na hodnikih radia srečali zvezdnika Usodnega vina Domna Valiča.

Foto: Mateja Žökš

Nato smo se po hodnikih pod cesto sprehodili do stavbe Televizije Slovenija. Tam smo si ogledali studio, kjer snemajo Dnevnik in Odmeve. Pogledali smo tudi prostor, kjer za oddajo poskrbijo režiser, mojster zvoka, mojster luči in drugo tehnično osebje. Prav tako smo spoznali ekipo Infodromovcev, ki smo jim pri ustvarjanju oddaje pomagali z našimi idejami.

Foto: Mateja Žökš

Po obisku RTV Slovenija smo se odpravili na sejem Alpe-Adria: Turizem in prosti čas, kjer smo srečali tudi nekaj predstavnikov naše, puconske občine. Na sejmu so nam ponujali različne storitve in dobrote.
Po obisku sejma smo se peš odpravili do centra mesta. Na poti smo si ogledali parlament, opero in stari predel mesta. Zatem smo se odpravili na kosilo ter si po kosilu ogledali še preostanek znamenitosti stare Ljubljane.

Foto: Mateja Žökš

Ob petih popoldne smo se odpravili domov. Ta dan nam bo vsem še dolgo ostal v lepem spominu.

Lara Bernjak

Čarobni dotiki gozda

Čarobni dotiki gozda

V okviru projekta Mladi poročevalci za okolje 2019/2020 so novinarke šolskega časopisa s foto objektivom ujele trenutke v ali ob gozdu, ki so nanje naredili poseben vtis. Oglejte si jih v nadaljevanju.

Ema Gumilar, 8. a: Naše dvorišče

Menim, da so gozdovi zelo pomembni za nas in naš ekosistem, saj proizvajajo kisik. Zelo pomembno je, da drevesa varujemo in ohranjamo. Na žalost pa se soočamo tudi s številnimi težavami. Najbolj grozna težava je seveda prekomerno sekanje dreves. Moja rešitev bi bila, da bi vsi podarili denar za sklade, ki sadijo drevesa, in če hočemo še bolj prispevati k varovanju gozdov, lahko še opravljamo prostovoljno delo in pomagamo saditi drevesa.

 

Kaja Car, 9. b: Pogled v nebo

Gozdovi imajo veliko vlogo v našem eko sistemu in nam tudi proizvajajo kisik. Naše gozdove pa lahko zaščitimo tako, da ob podiranju posadimo drugo drevo, ki nadomesti prejšnjo.

Lara Bernjak, 8. a: Okno v svet


Drevesa so vir našega življenja. Kaj bi ljudje počeli brez dreves? Dajejo nam kisik, ki je vir našega življenja. A kaj smo naredili, delamo in bomo še naprej delali ljudje? Onesnažujemo naravo in s tem drevesa. Luč našega življenja bomo ugasnili. Ampak še vedno nam ni mar. Mlajšim generacijam bomo prikrajšali čas na tem planetu. Zato je pomembno, da ohranimo naše gozdove takšne, kot so. Moje mnenje o ohranjanju gozdov pa je, da se naj postopoma neha sekati gozdove in se sproti sadi še več dreves, za kar bi se lahko po vaseh, občinah in državah organizirale akcije, namenjene ohranjanju in širjenju gozdov.

Petra Ouček, 9. b, OŠ Puconci: Vstopi v svet brez skrbi

Gozd je zame mesto za oddih, pomiritev, prostor, kjer postaneš eno z naravo, če ji le znaš prisluhniti. Gozd je kot naravno okolje pomembno za vse nas kot posameznike, skupnost in tudi za ves svet. Kot posameznikom nam lahko nudi zaščito, nas pomirja, skupnosti lahko izboljša in polepša okolje ter postane tudi znamenitost, kar je spet pozitivno za kraj. Za ves svet nasploh pa so gozdovi seveda pomembni proizvajalci kisika, ki ga vsi rabimo za preživetje. Zato velik problem predstavlja krčenje prav teh ekosistemov: gozdov. Krčijo jih zaradi gospodarstva za spremembo območij v obdelovalne površine. Rešitev bi bila nekako preprosta: Pametno ravnanje z že obstoječimi obdelovalnimi površinami.

Lara Kapun, 9. a: Drevesa v mojem kraju

Ta drevesa se nahajajo na poljski poti za našo hišo in so zelo lepa. V tem okolju se počutim zelo dobro, saj je to narava. Bistri potok, svež zrak in lepota na vsakem koraku, to so značilnosti naših gozdov. Ampak ti gozdovi dandanes počasi izumirajo, ker jih ljudje s svojimi dejanji uničujemo. Obstaja pa rešitev za te težave. Da bi rešili naše gozdove, bomo morali čim manj onesnaževati zrak in vodo, saj rastline brez njiju ne morejo. Upam, da bomo še dolgo živeli v lepem in zdravem okolju z drevesi.

 

Megi Car, 8. a: Oaza miru


Gozd je nekaj, kar bi moral imeti vsak ob domu. Gozd je meni prav poseben kraj, ki ga rada obiščem s sestro in kužkom. Je del narave z drevesi in svežim zrakom. Ko se sprehajam med velikimi drevesi in majhnimi zvončki, se počutim mirno, brez stresa, brez hrupa, samo narava in jaz. Zato mi je prav žal, da posekajo ogromno število dreves. In zato tudi veliko živali izgubi svoj dom. Če bi bila jaz voditeljica sveta, bi poskrbela, da bi se tudi na drugi strani sveta lahko sestre sprehajale po gozdu s kužkom.

 

Tekmovanje iz logike

Tekmovanje iz logike

Naša šola je uspešna na mnogih področjih, med drugim tudi na področju šolskih tekmovanj. Eno izmed teh je šolsko tekmovanje iz logike, ki se je odvijalo 26. septembra 2019. Uspešnih je bilo kar nekaj učencev, a le nekateri so se uvrstili na državno tekmovanje.

Foto: unsplash.com, Antoine Dautry

Kakor že prejšnja leta, se je tudi letos na Osnovni šoli Puconci odvijalo tekmovanje iz logike, na katerem je bilo uspešnih kar nekaj učencev. Na državno tekmovanje so se namreč uvrstili devetošolka Petra Ouček, osmošolka Lara Bernjak in sedmošolec Nik Tivadar. Državno tekmovanje iz logike se je odvijalo 19. oktobra 2019. Čez nekaj časa so bili rezultati objavljeni in ti so povedali, da bo Petra za svoje znanje pridobila srebrno priznanje iz logike. Podelitev priznanj je bila 28. novembra 2019 v Maximusu v kinodvorani. Iskrene čestitke vsem, ki ste tekmovali v znanju iz logike s strani novinarjev šolskega časopisa!

Nika Titan