Avtor: Petra Ouček | Feb 10, 2020
9. februarja je potekala podelitev oskarjev, ki so jih v roke dobili le najboljši v filmski industriji.
Foto: pexels.com
To leto je potekala že 92. podelitev oskarjev. Prireditev se je odvijala v Dolby Theatru v Hollywoodu. Oskarje so podelili na podlagi naslednjih 24 kategorij, ob katerih so za vas že pripisani zmagovalci:
Najboljša fotografija: Parazit
Najboljši igralec v glavni vlogi: Joaquin Phoenix v Jokerju
Najboljša igralka v glavni vlogi: Renée Zellweger v Judy
Najboljši igralec v stranski vlogi: Brad Pitt v Nekoč v Hollywoodu
Najboljša igralka v stranski vlogi: Laura Dern
Najboljši film: Parazit
Najboljši animirani film: Svet igrač 4
Najboljša kinematografija: 1917
Najboljši kostumi: Čas deklištva
Najboljša režija: Parazit
Najboljši dokumentarec: American Factory
Najboljši kratki dokumentarec: Learning to Skateboard in a Warzone (If You’re a Girl)
Najboljše filmsko urejanje: Ford v Ferrari
Najboljši tujejezični film: Parazit
Najboljše ličenje in frizure: Bombshell
Najboljša glasba (original score): Joker
Najboljša glasba (izvirna pesem): “(I’m gonna) Love Me Again” from Rocketman
Najboljši kratek animirani film: Hair Love
Najboljša produkcija: Nekoč v Hollywoodu
Najboljši kratek akcijski film: The Neighbors’ Window
Najboljše zvočno urejanje: Ford v Ferrari
Najboljše zvočno remiksanje: 1917
Najboljši vizualni efekti: 1917
Najboljši prirejeni scenarij: Zajec Jojo
Najboljši izvirni scenarij: Parazit
Leta 1927 so ustanovili Akademijo filmske umetnosti in znanosti z namenom, da podeljuje nagrade akademije. Ta prireditev je bila prvič organizirana leta 1929. Slavni kipec pa je izdelal George Stanley, prvotno v srebru, kasneje v so jih spremenili v zlato. Prva dobitnica oskarja za najboljšo žensko vlogo je bila Janet Gaynor za film Seventh Heaven, za moško vlogo Emil Jannings v filmu The Last Command in za režijo Frank Borzage za dramo Seventh Heaven in Lewis Milestone za komedijo Two Arabian Knights.
Kaja Car in Petra Ouček
Avtor: Janja Adanič | Feb 5, 2020
V okviru projekta Mladi poročevalci za okolje 2019/2020 so novinarke šolskega časopisa s foto objektivom ujele trenutke v ali ob gozdu, ki so nanje naredili poseben vtis. Oglejte si jih v nadaljevanju.
Ema Gumilar, 8. a: Naše dvorišče
Menim, da so gozdovi zelo pomembni za nas in naš ekosistem, saj proizvajajo kisik. Zelo pomembno je, da drevesa varujemo in ohranjamo. Na žalost pa se soočamo tudi s številnimi težavami. Najbolj grozna težava je seveda prekomerno sekanje dreves. Moja rešitev bi bila, da bi vsi podarili denar za sklade, ki sadijo drevesa, in če hočemo še bolj prispevati k varovanju gozdov, lahko še opravljamo prostovoljno delo in pomagamo saditi drevesa.
Kaja Car, 9. b: Pogled v nebo
Gozdovi imajo veliko vlogo v našem eko sistemu in nam tudi proizvajajo kisik. Naše gozdove pa lahko zaščitimo tako, da ob podiranju posadimo drugo drevo, ki nadomesti prejšnjo.
Lara Bernjak, 8. a: Okno v svet
Drevesa so vir našega življenja. Kaj bi ljudje počeli brez dreves? Dajejo nam kisik, ki je vir našega življenja. A kaj smo naredili, delamo in bomo še naprej delali ljudje? Onesnažujemo naravo in s tem drevesa. Luč našega življenja bomo ugasnili. Ampak še vedno nam ni mar. Mlajšim generacijam bomo prikrajšali čas na tem planetu. Zato je pomembno, da ohranimo naše gozdove takšne, kot so. Moje mnenje o ohranjanju gozdov pa je, da se naj postopoma neha sekati gozdove in se sproti sadi še več dreves, za kar bi se lahko po vaseh, občinah in državah organizirale akcije, namenjene ohranjanju in širjenju gozdov.
Petra Ouček, 9. b, OŠ Puconci: Vstopi v svet brez skrbi
Gozd je zame mesto za oddih, pomiritev, prostor, kjer postaneš eno z naravo, če ji le znaš prisluhniti. Gozd je kot naravno okolje pomembno za vse nas kot posameznike, skupnost in tudi za ves svet. Kot posameznikom nam lahko nudi zaščito, nas pomirja, skupnosti lahko izboljša in polepša okolje ter postane tudi znamenitost, kar je spet pozitivno za kraj. Za ves svet nasploh pa so gozdovi seveda pomembni proizvajalci kisika, ki ga vsi rabimo za preživetje. Zato velik problem predstavlja krčenje prav teh ekosistemov: gozdov. Krčijo jih zaradi gospodarstva za spremembo območij v obdelovalne površine. Rešitev bi bila nekako preprosta: Pametno ravnanje z že obstoječimi obdelovalnimi površinami.
Lara Kapun, 9. a: Drevesa v mojem kraju
Ta drevesa se nahajajo na poljski poti za našo hišo in so zelo lepa. V tem okolju se počutim zelo dobro, saj je to narava. Bistri potok, svež zrak in lepota na vsakem koraku, to so značilnosti naših gozdov. Ampak ti gozdovi dandanes počasi izumirajo, ker jih ljudje s svojimi dejanji uničujemo. Obstaja pa rešitev za te težave. Da bi rešili naše gozdove, bomo morali čim manj onesnaževati zrak in vodo, saj rastline brez njiju ne morejo. Upam, da bomo še dolgo živeli v lepem in zdravem okolju z drevesi.
Megi Car, 8. a: Oaza miru
Gozd je nekaj, kar bi moral imeti vsak ob domu. Gozd je meni prav poseben kraj, ki ga rada obiščem s sestro in kužkom. Je del narave z drevesi in svežim zrakom. Ko se sprehajam med velikimi drevesi in majhnimi zvončki, se počutim mirno, brez stresa, brez hrupa, samo narava in jaz. Zato mi je prav žal, da posekajo ogromno število dreves. In zato tudi veliko živali izgubi svoj dom. Če bi bila jaz voditeljica sveta, bi poskrbela, da bi se tudi na drugi strani sveta lahko sestre sprehajale po gozdu s kužkom.
Avtor: Lia Bauer | Feb 3, 2020
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, se kot kulturni dan praznuje že od leta 1945, kot državni praznik pa se praznuje od leta 1946.
Praznik obeležujemo na dan obletnice smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ki je poleg drugih del napisal tudi Zdravljico, katere sedma kitica je slovenska himna.
8. februarja se podeljujejo tudi Prešernove nagrade. Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti. Prve nagrade so bile podeljene leta 1947 na dan kulturnega praznika. Letošnji prejemniki nagrade Prešernovega sklada so Rok Biček, Nejc Prah, Alan Hranitelj, Suzana Koncut, Luka Juhart in Nina Ivanišin, prejemnika Prešernove nagrade pa sta Milko Šparemblek in Stojan Kerbler.
Ob kulturnem prazniku vam želimo, da tudi vi kdaj posežete po dobri knjigi ali obiščete gledališko predstavo ter tako pokažete, da vam je mar za slovensko umetnost in kulturo.
Megi Car, Nika Titan
Avtor: Lia Bauer | Feb 3, 2020
31. januar je mednarodni dan boja proti kajenju. Kajenje oziroma raba tobaka škoduje tako rekoč vsakemu organu v človeškem telesu in škodljivo vpliva na zdravje skozi celotno življenje. Zanimalo nas je, kako se je vse skupaj sploh začelo.
Indijanska legenda pravi, da je še pred prihodom belega človeka vladala na Zemlji strašanska lakota. Zato je veliki duh, imenovan Manitova, na Zemljo poslal najlepšo žensko, da bi rešila človeštvo. Kjer se je zemlje dotaknila z desno roko, tam je pognal krompir. Kjer pa se je zemlje dotaknila z levo roko, je pognala koruza. Ko je bila zemlja dovolj rodovitna in bogata, se je usedla in odpočila. Pozneje je na tem mestu začel rasti tobak
Za Evropejce se je zgodovina tobaka začela 12. oktobra 1492, ko se je Krištof Kolumb izkrcal na enem od Bahamskih otokov. Ob izkrcanju so ga pozdravili domačini in mu ob tem prinesli razna darila, med njimi tudi velike posušene liste neke takrat še neznane rastline. Kolumb je v ladijski dnevnik zapisal, da je srečeval moške in ženske, ki so imeli v rokah nekakšen ogenj in kadili. Ti moški in ženske so nosili v rokah kadilno cev, v kateri so bila zelišča, med njimi tudi tobak. Na enem koncu so to cev prižgali, na drugem koncu pa iz nje vdihovali dim. Ob povratku v Španijo je Kolumb poročal tudi o tej nenavadni navadi.
Danes vemo, da je kajenje zelo škodljivo, zato je bolje, da kaditi niti ne poskusite, saj razvada lahko hitro postane zasvojenost.
Lia Bauer
Avtor: Lara Kapun | Jan 27, 2020
Med 5. in 10. januarjem so v Nemčiji, natančneje v Berlinu, potekale kvalifikacije za pot na olimpijske igre v Tokiu.
foto:pexels.com
Najprej so se Slovenci pomerili z Belgijci ter zmagali s 3 : 0 (25 : 23, 28 : 26, 25 : 20). Na drugi tekmi so se pomerili z Nemci. Tekma je bila zelo napeta, ampak na koncu je zmagala Slovenija. V nizih je bilo 3 : 2 (32 : 34, 25 : 20, 19 : 25, 25 : 21, 15 : 12). Slovenija se je tako s prvim mestom v skupini uvrstila v polfinale. Tam so se pomerili z Francijo. Prva dva niza so dobili, ampak nato so se Francozi prebudili in tekmo na koncu dobili z 2 : 3 (25 : 13, 25 : 22, 25 : 14, 25 : 20, 15 : 9). Tako so se za Slovence v polfinalu končale sanje o olimpijskih igrah v Tokiu. Vstopnico za olimpijske igre pa je dobila prav Francija, saj je v finalu premagala Srbijo s 3 : 0 (25 : 21, 25 : 21, 25 : 22).
Lara Kapun
Avtor: Niko Čahuk | Jan 20, 2020
Zadnjih nekaj mesecev se v Veliki Britaniji dogajajo velike stvari za bodočo monarhijo, saj se želita Meghan in Harry s sinom Archiejem preseliti.
Foto: pexels.com
Meghan in Harry sta se odločila, da bosta svoje življenje s sinom Archiejem preživljala izven gradu. Dogodek, ki ga imenujemo “megxit”, je svoje začetke začel kazati že veliko prej. Z “Megxitom” sta se tudi odrekla kraljevim dolžnostim in privilegijem. Sporočila sta, da stremita k finančni neodvisnosti, ki bi jima prinesla več svobode pri odločanju, kje bosta in živela in kako bosta služila denar. Po neuradnem podatku naj bi zakonca imela do 25 milijonov prihrankov, kar bi bilo dovolj za nakup novega doma. Po rojstvu sina Archieja sta se Meghan in Harry odločila, da svojega sina ne bosta vzgajala po kraljevih pravilih. Kmalu zatem si je mladi par zaželel, da se bo tudi sam odrekel kraljevim dolžnostim in zaživel kar se da normalno življenje. To novico sta delila tudi z javnostjo, kar pa v Veliki Britaniji niso mirno sprejeli. Mladi par se je odločil, da se bo preselil v Kanado in si tam poiskal tudi službo. Po vsej verjetnosti bo Meghan spet igrala in za Disney sinhronizirala risane filme, Harry pa bi služil z izdajanjem knjig, nastopal kot govorec, dajal plačane intervjuje in sodeloval z modnimi znamkami. Seveda pa vse ne bo šlo tako zlahka, saj je pred njima še kar nekaj ovir. Družinski člani spoštujejo njuno odločitev, prav tako večina ljudi meni, da naj zaživita, kot si želita. Se pa tudi najdejo ljudje, ki se s tem odhodom nikakor ne strinjajo. “Moja družina je imela konstruktivne pogovore o prihodnosti mojega vnuka in njegove družine. Tako družina kot jaz v celoti podpiramo željo Harryja in Meghan, da si kot mlada družina ustvarita novo življenje. Čeprav bi si želeli, da bi ostala člana kraljeve družine s polnim delovnim časom, spoštujemo in razumemo njuno željo po samostojnem življenju ter ostajata cenjena člana moje družine,” je povedala kraljica Elizbeta II. Kako se bo ta zgodba razvila in kaj bo odhod pomenil za monarhijo, pa bomo kaj kmalu lahko izvedeli.
Rebeka Sukič, Niko Čahuk Kodila
