Avtor: Simon Rubin | Maj 24, 2021
V Pajkovi jami pri Bicarpi v španski pokrajini Valencija najdemo najstarejšo upodobitev človeškega odnosa s čebelami, ki je nastal pred 20 do 30 tisoč leti. Na podobi visita dve osebi na nekakšni vrvi ali vzpenjavki in čebelam odvzemata med, pri tem si pa pomagata z dimom. Podobno čebelarijo marsikje še danes.
Pred pojavom sladkorja je bil med najcenejše in včasih tudi edino sladilo. Še bolj je bil cenjen kot zdravilo. Med se je užival še posebej v prazničnem času.
Sredi 18. stoletja so bili čebelarji dežele Kranjske zelo razgledani. Poznali so marsikatero skrivnost iz čebeljega življenja in niso se zavedali da so vodilni v znanju o čebelah v svetu. Iz tega okolja je izšel tudi čebelar, na katerega smo Slovenci še danes ponosni, bil je prvi učitelj čebelarstva na Dunaju, Anton Janša z Breznice pri Žirovici. Svetovni dan čebel obeležimo na 20. maj, na njegov rojstni dan.
Svetovni dan je v okviru Organizacije Združenih narodov predlagala Slovenija na pobudo Čebelarske zveze Slovenije. Svetovni dan je posvečen čebelam in drugim opraševalcem, ki imajo pomembno vlogo pri skrbi za in varovanju preskrbe s hrano, njihova prisotnost pa je tudi pokazatelj stanja lokalnega okolja.
Poleg medu od čebel pridobivamo tudi druge pridelke, matični mleček, cvetni prah, čebelji vosek in propolis.
Za čebele je v Sloveniji najpomembnejša gozdna paša, ki predstavlja najpomembnejši vir njihove hrane, saj preko 60 % površine Slovenije pokrivajo gozdovi. Glavni del gozdne paše predstavlja mana oziroma medena rosa jelke ali hoje, smreke, macesna, bora, hrasta, v manjši meri pa tudi več drugih dreves. Poleg mane nabirajo čebele tudi medičino ali nektar. Poleg cvetlic, so najpomembnejše drevesne vrste, ki izločajo nektar javorji, divja češnja, robinija ali akacija, lipa in pravi kostanj.
Čebele nam ne zagotavljajo le odličnih čebeljih pridelkov (medu, voska, cvetnega prahu, matičnega mlečka,…) temveč je njihova najpomembnejša vloga opraševanje rastlin. Ta nam zagotavlja eno tretjino hrane. Opraševanje poleg hrane omogoča tudi ohranjanje rastlinske pestrosti in tako vpliva na ekosisteme, ki nam zagotavljajo kisik, goriva, čisto vodo, zrak, uravnavajo vreme, podnebje…
Avtor: Ema Gumilar | Apr 2, 2021
2.april je svetovni dan mladinske književnosti, na ta dan se je rodil Hans Christian Andersen, njegove zgodbe so dosegle in še zmeraj dosegajo izjemno slavo in prepoznavnost.
2. aprila 1805 se je rodil danski pisatelj Hans Christian Andersen. Pisal je pravljice, ki so bile otrokom in tudi mladostnikom zelo všeč, prav tako so jim všeč še danes. Čeprav naj bi pravljice bile namenjene otrokom, v branju uživajo vse generacije, od otrok, mladostnikov, do odraslih.
Prav tako je bil navdih mnogim avtorjem, ki so prav tako pisali oz. pišejo pravljice. Eden izmed njih je Mate Dolenc, ki je napisal zbirko ‘Kako dolg je čas?’.
Če pogledamo oziroma preberemo zgoraj navedena dejstva lahko rečemo, da je svetovni dan mladinske književnosti upravičeno na rojstni dan Hansa Christiana Andersena.
Branje je zelo pomembno, zato ne pozabite na dan prebrati vsaj majhen delež besedila, pa če je to iz učbenika za šolo ali knjige.
Ema Gumilar
Avtor: Rebeka Sukič | Mar 31, 2021
Vsako leto se 1. aprila z veseljem in brez slabe vesti norčujemo in smejemo na račun drugih. Pripravila sem vam nekaj fantastičnih idej
Še preden vam izdam šale, bi rada razkril od kod sploh odhaja dan norcev oz. dan norčavosti – 1. april. Najprej se je razvil v Evropi v poznem srednjem veku, v Franciji. Ta dan si ljudje privoščijo šalo na tuj račun, s katero spravijo tistega, ki mu je šala namenjena in je ne spregleda, v zadrego.
Zdaj pa zares k šalam…
- Ta šala je stara, a dobra. Na tla z lepilom prilepite nekaj denarja in opazujte ljudi, kako se ga trudijo pobrati. Poskusite s kovancem dveh evrov.
- Če želite nekomu nagajati, mu na spodnji del miške prilepite listek na katerega lahko, za popolno šalo, napišete posvetilo.
- V Oreo piškotih zamenjajte sladko polnilo s pasto za zobe.
- Kupite lubenico in jo izdolbite, kot kaže fotografija.
Lepo se imejte in veliko se smejte;)
Avtor: Rebeka Sukič | Mar 31, 2021
Bližamo se aprilu in s tem tudi prazniku Velike noči. Veliko držav ima v tem času običaj pobarvati pirhe. Ta tradicija seveda velja tudi za Slovenijo.
Veliko ljudi uživa v barvanju in okraševanju pirhov … Nekateri ljudje pa enostavno nimajo sreče in jim nikoli ne uspe narediti popolnih pirhov. Seveda je potrebno kar nekaj potrpljenja in natančnosti, a vseeno, kot veste, stari pregovor pravi “počasi, se daleč pride’’ 🙂
Veliko ljudi barva jajčke zaradi njihovega velikonočnega pomena, drugi spet to delajo iz tradicije, nekateri pa sploh niso pristaši tega in raje prepustijo to delo drugim.
V tem članku pa se boste vseeno morda navdušili nad izdelovanjem pirhov.
Vsi vemo, da poznamo na tisoče načinov barvanja pirhov. Toda predstavila vam bom pirhe brez kuhanja.
1. Preprosto naredimo dve majhni luknjici. Eno na vrhu jajca, drugo pa na dnu jajca.
2. Nato pa pihate skozi eno izmed luknjic. Pihate tako dolgo, dokler ne odteče ves rumenjak in beljak iz jajca.
3. Ob koncu jih lahko po želji pobarvate z akrilno barvo ali pa oblepite z časopisom.
Želim vam veliko uspeha in veliko kreativnosti pri delu;)
Avtor: Simon Rubin | Mar 25, 2021
25. marca praznujemo materinski dan. Na ta dan pozornost posvetimo svojim mamam, jim izkažemo svojo ljubezen, spoštovanje in hvaležnost.
(več …)
Avtor: Ema Gumilar | Mar 21, 2021
21. marec je dan Downovega sindroma, zato vam želimo predstaviti, kako posebni so ljudje z downovim sindromom.
Downov sindrom ali trisomija 21 je genska motnja, ki jo povzroči dodaten 21. kromosom ob oploditvi. Ta kromosom upočasnjuje duševni in telesni razvoj otroka. Do pojava Downovega sindroma pride naključno in ni drugega krivca za pojav motnje v razvoju.
Duševne zmožnosti otrok z Downovim sindromom so ovirane, vendar se včasih njihove sposobnosti preveč podcenjuje.
Čeprav imajo otroci z Downovim sindromom tipične skupne značilnosti, so med njimi velike razlike.
Otroci z Downovim sindromom imajo pogosto ohlapno mišičje in jih telesne dejavnosti hitreje utrudijo. Imajo zelo dober apetit in zato je potrebno skrbeti za uravnoteženo prehrano ter za redno telesno aktivnost.
Veliko otrok z Downovim sindromom ima dober dolgoročni spomin, še posebej za dogodke in ljudi. Odvisni so od določene rutine in nanjo močno navezani, zato jim lahko spremembe rutine ali neobičajen dnevni urnik povzročijo nelagodje in vznemirjenje.
Ker je razvoj otroka z Downovim sindromom upočasnjen, potrebuje več časa za učenje, za kar je potrebno veliko potrpljenja in vloženega truda.
Otroci so zelo nagajivi in imajo smisel za humor.
Ljudje si ob svetovnem dnevu Downovega sindroma obujejo dve različni nogavici, kot znak podpore.
Ema Gumilar
