Ker smo se ponovno znašli v karanteni, veliko časa preživimo v svojih sobah za mizo, velikokrat si podaljšamo večere z lenarjenjem na kavču, izpostavljeni smo stresu … Zaradi vseh opravil si težko najdemo čas zase in svoje telo. Zato sva vam Rebeka in Lara pripravili nekaj preprostih aktivnosti, ki so priporočljive za vse starosti.
S temi vajami lahko veliko prispevate k svojemu vsakodnevnemu počutju. Aktivnosti vam predlagamo zjutraj, če ste bolj jutranji tip, če pa raje zjutraj spite, pa opravite preprosto telovadbo kar popoldan, ali ko utegnete.
Pred aktivnostmi naredite krajše ogrevanje, po koncu aktivnosti ne pozabite narediti še vaje za raztezanje.
V primeru lepega vremena se lahko odpravite na sprehod, opravite krajši tek ali kolesarite, rolate …
Če ste po srečnem naključju ostali z mlajšim ali starejšim bratom ali sestro, pa močno priporočava igre na prostem, na primer nogomet, odbojka, tenis in navsezadnje tudi lovljenje je zabavno (še posebej, če zmagaš :)).
Sklop vaj, ki jih lahko opravite s starši ali bratom oz. sestro:
1. VAJA
Izmenično podajanje bremena (knjiga, žoga, karkoli najdete): Iz počepa si podamo breme, vstanemo, naredimo spet počep in podamo breme, nato to ponavljamo. Vajo naredimo od tri- do petkrat z od 15 do 20 ponovitvami.
2. VAJA
Drsanje v izpadni korak (uporabimo krpe, papirnate brisače): Lažja različica je, da samo drsamo naprej in nazaj, brez izpadnega koraka. Ponovimo od tri- do petkrat po 40 sekund.
3. VAJA
Deska s skoki: Ena oseba izvaja vajo deska (lažja različica na kolenih), druga oseba pa skače, teče ali koraka čez in nazaj. Vajo izvajamo eno minuto in potem zamenjamo položaja. Ponovimo od tri- do petkrat.
4. VAJA
Brisanje tal s krpicami:Podobno teku na mestu, samo da ne dvigujemo stopal, drsamo po krpici in izmenično menjujemo noge.
5. VAJA
Iztegovanje v komolcih na stolu: Roke damo na stol, nato pa komolce pokrčimo in hkrati rahlo počepnemo, nato pa spet komolec stegnemo, potem to ponavljamo.Naredimo trikrat po 15 ponovitev.
4. Naredite tudi nekaj za svojo moč v mišicah in naredite vaje za moč. Na primer trebušnjaki, počepi, sklece in vojaški poskoki. Vse ponovite vsaj desetkrat.
V tednu otroka smo se učenci lahko pogovarjali z osebo, ki jo že vsi dobro poznamo in nam je polepšala otroštvo s svojimi pesmicami. Preberite intervju in ugotovite, kdo je ta literarni ustvarjalec.
Kje dobite navdih za pisanje?
Občutek imam, da navdih prihaja od znotraj, ideje pa so vse okoli nas. Že ko dvigneš roko, zagotovo ujameš kakšno idejo.
Kakšni so bili vaši občutki, ko so vaša dela dobila filmsko podobo?
Ja, šest filmov je posnetih po mojih romanih. V bistvu se filmski in literarni jezik zelo razlikujeta. Jaz sem to zelo hitro ugotovil, zato nisem nikoli pristajal na te razlage, ali je film boljši ali je roman boljši, ker se mi zdi, da sta to dve povsem različni stvari. Literarni jezik govori drugače kot filmski jezik, tako da sem imel srečo, da so dobri filmi posneti po mojih romanih.
Katero delo vam je najbolj všeč in zakaj ravno to?
Težko bi povedal, katero delo mi je najbolj pri srcu. V zadnjem času pa pravim, da mi je zadnji roman najbolj všeč. To je roman, ki še ni izšel, nosi naslov Kurji pastir in govori o mojem zgodnjem otroštvu.
Kaj je bil vaš navdih, da ste stopili na pot pisatelja?
Jaz mislim, da se tega ne da naučiti, da se s tem rodiš, in če to razvijaš, imaš možnost, da postaneš pisatelj. Veliko ljudi namreč piše, malo pa je pravih pisateljev. Jaz mislim, da si pisatelj lahko takrat, kadar ljudi zanima to, kar pišeš.
Za katero delo ste porabili največ časa?
Rekel bi, da ravno za ta zadnji roman, ki sem ga že omenjal, ker sem porabil kakšni dve leti za pripravo in govori o mojem življenju. Veliko časa sem porabil, da sem se prebil do tistega zgodnjega spomina, za katerega imamo občutek, da se ga spomnimo, a se ga pravzaprav ne. Če gremo po neki normalni poti, se najverjetneje spomnimo tam od četrtega leta naprej. Jaz sem pa želel priti dosti bolj nazaj, za kar sem uporabljal različne metode. Uporabljal sem tudi metodo aktivne imaginacije, ki sem jo razvil po Jungu in je v bistvu psihoanalitična metoda, jaz pa sem svojo varianto že lep čas razvijal in sem jo uporabljal na ta način, da sem sprožal sanjanje. Preko tega prihaja do neke regresije. Zelo zanimiva izkušnja in zanimivo potovanje.
Ali ste mogoče po prebranem intervjuju ugotovili kdo je ta literarni ustvarjalec?
Kot že vemo, so se v tednu otroka dogajali različni tehniški, kulturni in med drugim tudi športni dnevi.
To je bil za učence OŠ Puconci že 2. športni dan v tem šolskem letu. Učenci 4.–6. razreda so športni dan imeli v torek, 1.–3 razreda v četrtek in učenci 7.–9. razreda v petek.
Športno vzgojni karton je test na otrokovem gibalnem oz. motoričnem področju. Z enajstimi različnimi testi pridobivajo informacije o telesno-gibalnih sposobnostih oziroma spretnostih otrok in mladine v Sloveniji. Rezultate smo učenci pridobivali na podlagi:
merjenja predklona,
vese v zgibi,
merjenja kožne gube,
skoka v daljino,
merjenja telesne višine in teže,
dvigovanja trupa (v 60 sekundah),
poligona nazaj,
tapinga z roko,
merjenja teka na 60 in 600 metrov.
Upam, da je bil učencem športni dan všeč in so dosegli cilje, ki so si jih zadali.
V sredo, 23. septembra, smo praznovali prvi dan slovenskega športa in tudi naš že vsakoletni jesenski kros.
V sredo, 23. septembra je športni dan potekal za učence od 6. do 9. razreda, v četrtek, 24. septembra, pa za učence od 1. do 5. razreda. Poleg krosa smo se učenci lahko seznanili tudi z različnimi športi. Na športnem dnevu smo lahko zaplesali s plesno šolo Zeko, spoznali, kako se igra hokej, kako poteka rokoborba, se malo poigrali pri namiznoteniški mizi in zavrteli nogometno žogo. Učenci smo pri predstavitvah športov spoznali veliko novega, veliko učencev pa so športi tako navdušili, da jih bodo začeli kar trenirati, zato jim želimo veliko uspeha na novi športni poti.
Kros je namenjen tekmovanju v teku in tudi letos so se učenci potrudili, zato vsem uvrščenim na stopničkah iskreno čestitamo, seveda pa tudi vsem ostalim izrekamo pohvalo za odlično sodelovanje.
V petek, 11. septembra, smo se odpravili v prvi razred in prvošolčkom zastavili nekaj vprašanj.
Najprej smo se odpravili v 1. a razred in nato v 1. b razred. Imeli sva veliko prostovoljcev, ki so hoteli nekaj povedati za šolski časopis, da bi jih lahko starši videli in prebrali, kaj so povedali. Vsi so bili zelo veseli, da so končno prišli v šolo in spoznali veliko novih prijateljev. Ob zastavljenem vprašanju o prvem šolskem dnevu so vsi najprej pomislili na makovo potico, ki je seveda tudi nam starejšim učencem zelo okusna. Vendar pa je bilo tudi veliko drugih odgovorov, kot na primer risanje, pisanje, učenje in pa seveda igranje. Učenci so nam zaupali, da jim učiteljica ne daje še veliko nalog, vendar pa jih včasih vseeno nekaj pozabijo in se učiteljica mora malce jeziti. Poleg delanja domačih nalog in učenja se učenci doma še veliko igrajo, nekateri z domačimi ljubljenčki, nekateri pa s sestrami ali z brati. Izvedeli sva, da učenci imajo rajši šolo kot vrtec, saj se več naučijo in jim ni potrebno spati kot v vrtcu. Starejšim učencem, ki smo na šoli dalj časa, se nam šola več ne zdi tako velika, kot pa ko smo bili v prvem ali celo v drugem razredu, ampak za otroke prvega razreda je šola zelo velika, še neznana in lepa in prav tako tudi njihove učilnice.
Upamo, da boste preostanek šolskega leta preživeli lepo, zdravo in napolnjeno s smehom in novimi izkušnjami ter seveda znanjem.
