Avtor: Janja Adanič | Maj 1, 2020
Marca smo na spletni strani šolskega časopisa objavili anketo o koronavirusu, najbolj aktualni temi teh časov. Rezultate smo analizirali in za vas pripravili kratek članek.
Foto: pixabay.com
Na anketo nam je odgovorilo kar nekaj učencev in prišli smo do ugotovitve, da bi lahko nekateri bolj pazili, a navsezadnje naše zdravje ni tako zelo ogroženo.
Na prvo vprašanje nam je kar 48 % učencev odgovorilo, da si roke umivajo tako, kot je treba, pred obroki, po uporabi toalete ter tako, kot priporočajo zdravniki. Seveda nekateri malce pretiravajo, nekateri pa pazijo samo na to, da ne jedo z umazanimi rokami.
Ko pride do karantene, nas očitno veliko raje ostane doma. Tako je tudi prav. Raje pojdimo v naravo in se nadihajmo svežega zraka. Seveda je pohvalno tudi, da se držimo priporočene razdalje. Pri tem smo zelo previdni. Dobro je tudi, da se zavedamo situacije s celotnim virusom. Točno polovica vas virus COVID-19 spremlja od velikega razmaha, ostali pa od časa, ko je virus prišel v Slovenijo. Seveda obstajajo tudi ljudje, ki se virusa »bojijo« že od začetka.
Zdravo obnašanje pa se pozna tudi po družinskih shrambah. Te niso preveč »obložene«. Prav tako ne obiskujemo trgovine takoj, ko nam pri hiši zmanjka čokolade.
Če vse skupaj povežemo, smo na dobri poti do preprečitve širjenja virusa. Če pa vam je dolgčas, poskusite stvari, ki jih še nikoli niste (ki jih lahko počnete doma). Prav tako ostanite zdravi in preživite čim več časa z domačimi.
Lara Bernjak
Avtor: Janja Adanič | Mar 24, 2020
Pravijo, da je tudi v najhujši nesreči nekaj dobrega. Če znaš poiskati to dobro, te lahko notranje polni, četudi je na zunaj vse hudo ter zaskrbljujoče.
Foto: pexels.com
Sama v tem žalostnem času poskušam iskati pozitivne stvari v krogu družine, prebujajoče se pomladi, med sprehajanjem psa po okoliških poljih in travnikih, poskušam se kar največ izogibati socialnim omrežjem. Precej časa tako ali tako preživim pred računalnikom zaradi učenja preko e-šole, uporabljam pa tudi telefon za izmenjavo znanj o določeni snovi, ki si jih delimo s sošolci, kajti to je trenutno najboljši način za razumevanje snovi.
Odsotnost od “pravega” pouka zaradi virusa pušča posledice v znanju, posebej je hudo, ker ni dodatne učiteljeve razlage, ki je dostikrat odločilna za razumevanje snovi. Vem, da se učitelji trudijo, toda vsa tehnika tega sveta ne more nadomestiti učenja “v živo”.
Čas, ki ga preživim v naravi, ko se sprehajam s psom, mi ogromno pomeni. Nadiham se svežega zraka, vidim različne ptice v letu, srne, ki se pasejo na njivah pšenice. Ko misli odtavajo nekam drugam, pa je tu Floki, moj pes, ki me vsake toliko potegne za sabo, ko vidi nekaj zanimivega zase, takoj se namreč požene v dir. Sam je sicer star dobrega pol leta, tako da je zanj vse novo in zanimivo, pa še po naravi je zelo radoveden in poln energije, tako da je z njim vedno zanimivo.
Družina, ki mi ogromno pomeni, pa me polni drugače. Vseskozi se nekaj dogaja, učimo se biti neprestano skupaj, saj do sedaj to ni bilo mogoče. S sestro sva bili namreč v šoli, oče in mama pa v službi. Seveda pa tudi brez strica in dedka ter babice ne gre. Vsi trije so zelo velika dodana vrednost v mojem življenju, posebej zdaj, ko so taki čudni časi.
Kaja Car
Avtor: Lara Harkai | Mar 22, 2020
22. marec je tudi znan kot svetovni dan vode, ki je namenjen opozarjanju svetovne javnosti na omejenost in ogroženost naravnih vodnih virov.
Letošnji svetovni dan vode je v znamenju podnebnih sprememb in kako lahko pomaga v boju proti podnebnim spremembam: rastlinstvo ščiti proti poplavam in eroziji, mokrišča vsrkavajo ogljikov dioksid iz zraka, odpadna voda se lahko ponovno uporabi, deževnica se lahko zbira za sušna obdobja itd. Podnebne spremembe povečujejo spremenljivost vodnega kroga, kar sproža izredne vremenske pojave, zmanjšuje predvidljivost razpoložljivosti vodnih virov, vpliva na kakovost voda ter ogroža trajnostni razvoj in biotsko raznovrstnost po vsem svetu. Če želimo ustvariti trajnostno prihodnost, ne moremo več poslovati kot doslej, upravljanje voda pa bo treba vzeti pod drobnogled z vidika odpornosti proti podnebnim spremembam.
Oskrba s pitno vodo zaradi suš in prevelike porabe vodnih zalog postaja vse bolj kritična, medtem ko povpraševanje po njej zaradi umetnega namakanja, urbanizacije, industrializacije in vedno večje porabe posameznikov še naprej narašča. Eden izmed razlogov za pomanjkanje pitne vode je tudi neučinkovitost pri naši uporabi vode. Okoli 70 odstotkov razpoložljive vode se uporablja v kmetijstvu, poleg manjšanja količine vode se po vsem svetu zelo manjša tudi njena kakovost. Vode v mnogih državah so polne s pesticidi, nitratom …
Voda se uporablja tudi za osebno higieno, higieno rok, pri tuširanju … Tudi v trenutnih razmerah koronavirusa (virus SARS-CoV-2) je voda zelo pomembna, saj je redno umivanje rok ena izmed vsakodnevnih preventivnih ukrepov v zvezi z virusom.
Lara Harkai
Avtor: Janja Adanič | Feb 12, 2020
V Vuhanu na Kitajskem so decembra 2019 zaznali več primerov pljučnic. Pri bolnikih so izključili številne običajne povzročitelje respiratornih okužb in potrdili okužbo z novim koronavirusom.
(foto: usnsplash.com)
Izvor tega virusa še vedno ni potrjen, vendar znanstveniki domnevajo, da gre za mutacijo enega od virusov iz iste skupine. Sumijo tudi, da so enogrbe kamele, pri katerih so našli protitelesa, naravni rezervoar tega virusa. Virus povzroča mnoge težave z obolenji dihal, hkrati pa se lahko pojavi še povišana telesna temperatura, močan kašelj in težko dihanje. Trenutno še ni znano, kako se prenese na človeka. V Sloveniji sicer še niso potrdili bolnika, okuženega s koronavirusom. So pa virus našli že v številnih drugih, tudi v naših sosednjih državah. Zato pazite in si pridno umivajte roke!
Lia Bauer
