Avtor: Petra Ouček | Mar 25, 2020
Materinski dan praznujemo 25. marca. Njegov pomen pa izhaja iz antičnega časa in se navezuje na čaščenje mater ter boginj, zlasti boginje Ree. Današnji pomen je praznik dobil s krščansko cerkvijo v 8. stoletju, ki ga je posvetila Devici Mariji.
Foto: pexels.com
Še preden pa je krščanska cerkev določila današnji pomen, je bil praznik namenjen Kristusu kot dan njegovega spočetja, saj se je rodil točno 9 mesecev kasneje, 25. decembra.
Potem ko je pridobil pomen, kot ga ima danes, so ga najprej praznovali v ZDA leta 1910, v Evropo je prišel šele po drugi svetovni vojni. Najprej so ga praznovali 15. maja, nato 24. marca, zdaj pa seveda 25. marca.
Nato je nekaj časa praznik zamrl zaradi praznovanja dneva žena, vendar se dandanes spet obuja.
Materinski dan so že od nekdaj praznovali z raznoraznimi prireditvami, po besedah starejših ljudi pa ti še verjamejo, da se takrat začne spomladansko obdobje in se takrat vrnejo lastovke.
Na koncu tega članka vam vsem materam želim srečen materinski dan!
In ne pozabite, kot pravi Tone Pavček, da je “vsaka mama prava mama, dana za srečo in na veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje.”
Petra Ouček
Avtor: Janja Adanič | Mar 24, 2020
Pravijo, da je tudi v najhujši nesreči nekaj dobrega. Če znaš poiskati to dobro, te lahko notranje polni, četudi je na zunaj vse hudo ter zaskrbljujoče.
Foto: pexels.com
Sama v tem žalostnem času poskušam iskati pozitivne stvari v krogu družine, prebujajoče se pomladi, med sprehajanjem psa po okoliških poljih in travnikih, poskušam se kar največ izogibati socialnim omrežjem. Precej časa tako ali tako preživim pred računalnikom zaradi učenja preko e-šole, uporabljam pa tudi telefon za izmenjavo znanj o določeni snovi, ki si jih delimo s sošolci, kajti to je trenutno najboljši način za razumevanje snovi.
Odsotnost od “pravega” pouka zaradi virusa pušča posledice v znanju, posebej je hudo, ker ni dodatne učiteljeve razlage, ki je dostikrat odločilna za razumevanje snovi. Vem, da se učitelji trudijo, toda vsa tehnika tega sveta ne more nadomestiti učenja “v živo”.
Čas, ki ga preživim v naravi, ko se sprehajam s psom, mi ogromno pomeni. Nadiham se svežega zraka, vidim različne ptice v letu, srne, ki se pasejo na njivah pšenice. Ko misli odtavajo nekam drugam, pa je tu Floki, moj pes, ki me vsake toliko potegne za sabo, ko vidi nekaj zanimivega zase, takoj se namreč požene v dir. Sam je sicer star dobrega pol leta, tako da je zanj vse novo in zanimivo, pa še po naravi je zelo radoveden in poln energije, tako da je z njim vedno zanimivo.
Družina, ki mi ogromno pomeni, pa me polni drugače. Vseskozi se nekaj dogaja, učimo se biti neprestano skupaj, saj do sedaj to ni bilo mogoče. S sestro sva bili namreč v šoli, oče in mama pa v službi. Seveda pa tudi brez strica in dedka ter babice ne gre. Vsi trije so zelo velika dodana vrednost v mojem življenju, posebej zdaj, ko so taki čudni časi.
Kaja Car
Avtor: Lara Harkai | Mar 22, 2020
22. marec je tudi znan kot svetovni dan vode, ki je namenjen opozarjanju svetovne javnosti na omejenost in ogroženost naravnih vodnih virov.
Letošnji svetovni dan vode je v znamenju podnebnih sprememb in kako lahko pomaga v boju proti podnebnim spremembam: rastlinstvo ščiti proti poplavam in eroziji, mokrišča vsrkavajo ogljikov dioksid iz zraka, odpadna voda se lahko ponovno uporabi, deževnica se lahko zbira za sušna obdobja itd. Podnebne spremembe povečujejo spremenljivost vodnega kroga, kar sproža izredne vremenske pojave, zmanjšuje predvidljivost razpoložljivosti vodnih virov, vpliva na kakovost voda ter ogroža trajnostni razvoj in biotsko raznovrstnost po vsem svetu. Če želimo ustvariti trajnostno prihodnost, ne moremo več poslovati kot doslej, upravljanje voda pa bo treba vzeti pod drobnogled z vidika odpornosti proti podnebnim spremembam.
Oskrba s pitno vodo zaradi suš in prevelike porabe vodnih zalog postaja vse bolj kritična, medtem ko povpraševanje po njej zaradi umetnega namakanja, urbanizacije, industrializacije in vedno večje porabe posameznikov še naprej narašča. Eden izmed razlogov za pomanjkanje pitne vode je tudi neučinkovitost pri naši uporabi vode. Okoli 70 odstotkov razpoložljive vode se uporablja v kmetijstvu, poleg manjšanja količine vode se po vsem svetu zelo manjša tudi njena kakovost. Vode v mnogih državah so polne s pesticidi, nitratom …
Voda se uporablja tudi za osebno higieno, higieno rok, pri tuširanju … Tudi v trenutnih razmerah koronavirusa (virus SARS-CoV-2) je voda zelo pomembna, saj je redno umivanje rok ena izmed vsakodnevnih preventivnih ukrepov v zvezi z virusom.
Lara Harkai
Avtor: Lara Kapun | Mar 9, 2020
V svetu so se nekaj stoletij nazaj začeli boji za enakopravne pravice žensk.
Foto: www.pexels.com
V Sloveniji so prav tako kot po celem svetu potekali boji za enakopravnost žensk in tako je leta 1897 začel izhajati ženski častnik Slovenka, prvo žensko društvo pa je bilo ustanovljeno že leto kasneje. 15. maja 1920 je Slovenska Ljudska stranka uvedla splošno volilno pravico, tj. na občinskih volitvah so lahko volili moški in ženske, ki so bili stari nad 21 let. S tem je bila v Sloveniji prvič uzakonjena splošna ženska volilna pravica. Že eno leto kasneje Beograd odpravi splošno volilno pravico, zaradi tega pa se Slovenska Ljudska stranka v času oblikovanja ustave v Kraljevini SHS začne zavzemati za uvedbo splošne ženske volilne pravice na državni ravni. Ženske dobijo volilno pravico in s tem se prične enakopravnost leta 1945. Leta 1974 je v ustavo SFRJ bilo zapisano, da ima vsaka svobodno odločanje o rojstvu otrok, tri leta kasneje pa je bila uzakonjena še pravica vsake ženske do umetne ukinitve nosečnosti. Zaradi tega so 8.marec imenovali za mednarodni praznik žensk oz. dan žena.
Lara Harkai in Lara Kapun
Avtor: Petra Ouček | Mar 9, 2020
V tem članku boste lahko izvedeli kar nekaj zanimivih dejstev o higienskih navadah moških in žensk po svetu ter nekaj nasvetov, kako se zaščititi pred okužbami.
Foto: pexels.com
Higienske navade po svetu kažejo zanimive rezultate. Po raziskavah v straniščnih prostorih za higieno v vseh pogledih poskrbi več moških kot žensk (z razliko najmanj 6 %), vendar jih ženske prekašajo po tem, da preverijo svoj videz (84 %). V Evropi se največ denarja porabi za nakup mil, šamponov, zobnih past in podobnih izdelkov, namenjenih osebni higieni. Sodeč po nedavnih raziskavah o navadah evropskih državljanov higiena največ pomeni Britancem. Povprečen državljan Velike Britanije je lansko leto za to porabil 67 evrov, sledijo Danci z 61 evri, Nemci z 51, Francozi s 50. Španci so za higieno namenili 35 evrov, Italijani pa zgolj 32. Z rednim umivanjem rok precej pripomoremo k higieni. Ali veste, kako si pravilno umijemo roke? Najprej roke zmočimo in nanesemo zadostno količino mila, nato dlani drgnemo skupaj, dokler se milo dobro ne speni. Ne smemo pozabiti na hrbtne strani rok, kot tudi na predele med prsti ter za nohti. Roke nato dobro speremo in popolnoma osušimo s suho in čisto brisačo, najbolje če z brisačo za enkratno uporabo.
Kaja Car, Petra Ouček
Avtor: Janja Adanič | Feb 12, 2020
V Vuhanu na Kitajskem so decembra 2019 zaznali več primerov pljučnic. Pri bolnikih so izključili številne običajne povzročitelje respiratornih okužb in potrdili okužbo z novim koronavirusom.
(foto: usnsplash.com)
Izvor tega virusa še vedno ni potrjen, vendar znanstveniki domnevajo, da gre za mutacijo enega od virusov iz iste skupine. Sumijo tudi, da so enogrbe kamele, pri katerih so našli protitelesa, naravni rezervoar tega virusa. Virus povzroča mnoge težave z obolenji dihal, hkrati pa se lahko pojavi še povišana telesna temperatura, močan kašelj in težko dihanje. Trenutno še ni znano, kako se prenese na človeka. V Sloveniji sicer še niso potrdili bolnika, okuženega s koronavirusom. So pa virus našli že v številnih drugih, tudi v naših sosednjih državah. Zato pazite in si pridno umivajte roke!
Lia Bauer
