Avtor: Ema Gumilar | Maj 14, 2021
25. junija je slovenski državni praznik, ki obeležuje samostojno in neodvisno Slovenijo.
25.junija, pred 30 leti, sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Slavnostno sta bili razglašeni šele 26. junija.
Potem, ko je Slovenija bila razglašena za samostojno in neodvisno, je sledila 10 dnevna osamosvojitvena vojna, ki se je pričela 27.6.1991. Slovenija je obranila neodvisnost in ustavila JLA ter tako okusila svojo prvo zmago.
26.junija je prvi slovenski predsednik Milan Kučan izrekel besede, ki so vsem Slovencem ostale v spominu: “Nocoj so dovoljene sanje, jutri je nov dan!”
Vsako leto, na predvečer praznika, poteka praznovanje na Trgu republike v Ljubljani.
Moramo se zavedati, da smo si priborili samostojno državo kot en narod in na to moramo biti ponosni.
Ema Gumilar
Avtor: Ema Gumilar | Maj 14, 2021
Dan mladosti je bil praznik jugoslovanske mladine v času SFRJ. Obeležilo se ga je 25. maja, na dan, ko se je praznoval rojstni dan Tita.
Glavni simbol tega praznika je bila štafeta mladosti oz. Titova štafeta. Štart je bil vsako leto iz drugega mesta v Jugoslaviji. Predaja štafete je bila prireditev v kateri je sodelovalo ogromno mladih iz Jugoslavije. Eden od tekačev je na koncu predal štafeto Titu in mu izrekel voščilo za rojstni dan. Predaja štafete se je prenašala po televiziji. Vse prireditve, glasbene in športne, so potekale pod sloganom bratstva in enotnosti, ki bi naj povezale različne narodnosti znotraj Jugoslavije.
Prva štafeta je potekala leta 1945, leta 1957 je Tito ta dan proglasil za dan mladosti. 21. marca 1987 pa je potekala zadnja štafeta, preden je bila 26. januarja 1988 ukinjena. Zadnja štafeta je imela štart v Sloveniji
Tisti, ki so štafeto predali Titu so se najverjetneje počutili zelo počaščene. Štafeta mladosti je bila za vse prebivalce Jugoslavije velik dogodek.
Ema Gumilar
Avtor: Ema Gumilar | Maj 13, 2021
Učenci 6. in 9. razredov smo po celotni Sloveniji med 4. in 10. majem pisali NPZ – nacionalno preverjanje znanja, in sicer iz slovenščine (italijanščine, madžarščine), matematike in tretjega predmeta.
4.maja smo pisali prvi NPZ, in sicer smo preverjali znanje iz maternega jezika, slovenščine in /italijanščine/ madžarščine, za pripadnike italijanske in madžarske manjšine v Sloveniji. Sledil je NPZ iz matematike, 6. maja. Zadnji NPZ pa je bil 10. maja, iz tretjega predmeta, za 9. razrede OŠ Puconci je to bil šport, za 6. razrede pa angleščina.
Do zdaj smo velikokrat omenili in govorili o ‘Nacionalnem preverjanju znanja’, vendar kaj sploh je nacionalno preverjanje znanja? Ko smo brskali po spletni strani RIC, smo našli definicijo: Nacionalno preverjanje znanja je postopek, izpeljan tako, da vsi učenci v državi na isti dan rešujejo enake preizkuse znanja pod enakimi pogoji. Preverja se znanje in le tisto znanje, ki ga vsebujejo učni načrti.
Torej, čeprav smo vsi bili pod stresom, čutili pritisk in tesnobo, smo se zavedali, da nismo sami, in da mi to res zmoremo, zato nam je uspelo NPZ speljati kar se da hitro.
Dosežke za posamezne naloge bomo dobili 1. junija, ko si bomo s svojo kodo lahko ogledali rešitve.
Ema Gumilar
Avtor: Simon Rubin | Apr 27, 2021
Dan upora proti okupatorju je državni praznik, ki ga v Sloveniji praznujemo 27. aprila. Je dela prost dan, kar pomeni, da otrokom ni treba v šolo, odraslim pa ne v službo. Ta dan je tudi običajno vsako leto uvod v prvomajske počitnice.
Na ta dan leta 1941 je prišlo v Ljubljani do dogovora, da se ustanovi organizacija odpora, ki so jo člani Komunistične partije Slovenije imenovali »Protiimperialistična fronta«, po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941, pa se je preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda.
Osvobodilno fronto so sicer ustanovili dan prej, 26. aprila, v hiši književnika Josipa Vidmarja, kjer so se sestali predstavniki nekaj političnih strank in kulturnih delavcev. Sestali so se Boris Kidrič, Boris Ziherl, Aleš Bebler (za KP), Josip Rus (za levo krilo Sokolov), Tone Fajfar (za Krščanske socialiste), Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar (za Slovenske kulturne delavce). Nastala je deset dni zatem, ko je jugoslovanska vojska v Beogradu podpisala vdajo, in dobrih 14 dni po okupaciji Slovenije.
V spomin na to, da smo se leta 1941 kot narod enotno uprli okupatorju, 27. aprila praznujemo državni praznik, ki se uradno imenuje dan upora proti okupatorju.
Avtor: Simon Rubin | Apr 26, 2021
22. aprila se je že 51. leto zapored obeležilo Dan Zemlje.
Letošnja tema »Obnovimo našo Zemljo« daje poseben poudarek naravnim procesom, nastajanju zelenih tehnologij in inovativnemu razmišljanju, s pomočjo katerih bi lahko prispevali k obnovi ekosistema sveta.
Zdrav planet ni možnost – je nuja!
Letošnji dan Zemlje nas tako opozarja, da se ne moremo več vrniti v prejšnji način življenja, čeprav se svet ponovno vrne v normalno stanje. Skupaj lahko preprečimo prihajajoče katastrofe podnebnih sprememb in uničenje našega naravnega okolja.
Dan Zemlje obeležuje več kot milijarda ljudi po vsem svetu, tehnologija in s tem povezana globalizacija pa nam omogoča, da vse akcije ali dogodke, ki jih posvetimo dnevu Zemlje, lahko delimo s celim svetom.
Prav tako želimo nagovoriti vse državljane Slovenije, da delajo majhne spremembe pri sovjem vedenju:
- sadite domorodne vrste zelenja,
- s sprehoda v naravnem okolju prinesite svoje odpadke in poberite tiste, ki v tja ne sodijo,
- izobražujte se o prostoživečih rastlinskih in živalskih vrstah območja, ki ga obiskujete,
- kadar so živali v reproduktivni fazi (ko se »ženijo« ali imajo mladiče), ne hodite na njihove teritorije,
- ne nabirajte rastlin, posebej ne zavarovanih, pustite jih v naravi,
- na obisk v naravo pojdite tako spoštljivo in na način kot na obisk prijateljem,
- udeležite se prostovoljnih akcij z naravovarstveno tematiko.
Avtor: Simon Rubin | Apr 19, 2021
So vakeres?
Romi po vsem svetu 8. aprila praznujejo svoj dan, dan Romov. Ta dan je bil izbran na njihovem prvem svetovnem kongresu leta 1971 v Londonu.
Romi so potomci nomadskega ljudstva. Že pred 14. stoletjem so se iz Indije selili proti zahodu in se naselili po vsej Evropi. Danes jih po evropskih državah živi približno 10 milijonov. V Sloveniji okoli 10.000.
V Sloveniji poznamo tri skupine: Rome v Prekmurju in Rome na dolenjskem ter v okolici gorenjske, Sinte.
Beseda Rom pomeni človek, Roma pa ljudje ali ljudstvo. Imajo značilno svojevrstno kulturo in navade, velik pomen v njihovem življenju imata glasba in ples. Na romski zastavi je upodobljeno kolo, ki predstavlja selitve in življenjsko pot, zelena barva simbolizira naravo, modra pa nebo – svobodo. Njihova himna je »Dželem, Dželem«.
Romska kultura je tudi del slovenske kulture, zato je prav, da jo spoznavamo in poznamo.
