Potres zamajal Slovenijo

Avtor: Petra Ouček | Mar 26, 2020

Ste se v nedeljo morda zbudili z odprtimi vrati omare ali razbito vazo na tleh? Ne, niste sanjali, in ja, pravkar se je zgodil potres. Zgodil se je v nedeljo zjutraj ob 6.24 s središčem v okolici Zagreba.

Za geografski pogled na nedeljsko dogajanje sem povprašala učiteljico geografije, katere občutke ob potresu si lahko preberete na koncu članka.

“Potres je seizmično valovanje tal in nastane ob nenadni sprostitvi nakopičenih tektonskih napetosti v Zemljini skorji ali v zgornjem delu plašča. Tega pojava ni mogoče napovedati, merimo pa ga s pomočjo opazovalnic, ki jih imamo v Sloveniji 26. Potresi so lahko posledica več dejavnikov, in sicer premikov magme pod površino, udorov in podorov, neprimerne človekove aktivnosti, padcev meteoritov, kljub temu jih je pa največ zaradi prelomov in premikov kamnin vzdolž preloma. Slovenija leži na tektonsko aktivnem območju, kjer se stikajo tektonske enote Alp, Dinaridov ter Panonskega bazena. Večina našega ozemlja leži na Jadranski plošči, med Afriško in Evrazijsko ploščo. Jadranska plošča potuje v nasprotni smeri urinega kazalca, kar pa povzroča potrese,” je povedala učiteljica Mateja.

Potres je imel magnitudo 5,1 in se je zgodil 7 kilometrov severno od Zagreba, deset kilometrov pod površjem. Čutiti ga je bilo tudi v Avstriji, BIH in na Madžarskem. Najmočnejši popotresni sunek je sledil ob 7.01 z magnitudo 4,4. Žal je zahteval tudi smrtno žrtev in sicer 15-letno dekle. Zadnji močnejši potres v okolici Zagreba je bil leta 1880, ki je prav tako kot ta poškodoval zagrebško katedralo. Zadnji močnejši potres z epicentrom v Sloveniji pa je bil leta 1895 v Ljubljani.

Tudi učenci in učitelji naše šole so ga občutili in z nami delili občutke in mnenja ob tem.
Tako ga je doživela devetošolka Anja Kerčmar:
“Jaz sem se ravno zbudila, ko se je nenadoma začela trositi postelja. Mislila sem, da je to veter, ampak je potem že predolgo trajalo, da bi bil. Nato sem pomislila, da je to mogoče potres, ampak nisem verjela, saj je bilo zelo nepričakovano. Čez nekaj časa je sledil popotresni sunek, takrat sem bila v drugem prostoru, kjer je bil sunek bolj opazen, saj je bilo več stvari, ki so se tresle. Sicer se ni več tako zelo čutilo, ampak sem verjela, saj so o tem takoj vsepovsod poročali.”

Tako pa ga je opisala učiteljica Jožica Lehar:
“Na žalost sama potresa nisem občutila, saj sem bila zunaj. So pa ga naši “ta mladi”, ki stanujejo v gornji etaži. Bil je precej izrazit, saj sta se zamajala postelja in luč. Vrtiljak nad otroško posteljico je kar oživel. Slišali so tudi zamolklo pokanje in opazne so razpoke na hiši. Prav tako so občutili še prvi popotresni sunek, ki pa ni bil tako močan. Tudi tega sem  preživela zunaj in nisem opazila nič.”

Tukaj pa si lahko preberete izkušnjo učiteljice Mateje Žökš:
“Ja, v nedeljo zjutraj me je prebudil potres. Predvidevala sem, da je močan veter, vendar mi je pogled skozi okno dal vedeti, da zunaj ne piha tako močno. Majati so se začela vrata omar, na omaricah stvari, pod menoj pa je vrvelo. Nenavaden občutek. Takoj sem pogledala na splet. Po preletu spleta sem videla epicenter potresa ter veliko število poškodovanih starejših stavb v središču Zagreba, ki so bile zgrajene po starejših standardih. Pomislila sem tudi na nuklearno v Krškem. Pretresli so me prizori, ki so prikazovali praznenje porodnišnic, ko so mlade dame, odete v odeje, pestovale še komaj rojene otroke. Ampak tudi tukaj se je pokazala solidarnost ljudi, saj so jim pomagali člani navijaške skupine.”