Avtor: Lia Bauer | Feb 3, 2020
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, se kot kulturni dan praznuje že od leta 1945, kot državni praznik pa se praznuje od leta 1946.
Praznik obeležujemo na dan obletnice smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ki je poleg drugih del napisal tudi Zdravljico, katere sedma kitica je slovenska himna.
8. februarja se podeljujejo tudi Prešernove nagrade. Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti. Prve nagrade so bile podeljene leta 1947 na dan kulturnega praznika. Letošnji prejemniki nagrade Prešernovega sklada so Rok Biček, Nejc Prah, Alan Hranitelj, Suzana Koncut, Luka Juhart in Nina Ivanišin, prejemnika Prešernove nagrade pa sta Milko Šparemblek in Stojan Kerbler.
Ob kulturnem prazniku vam želimo, da tudi vi kdaj posežete po dobri knjigi ali obiščete gledališko predstavo ter tako pokažete, da vam je mar za slovensko umetnost in kulturo.
Megi Car, Nika Titan
Avtor: Lia Bauer | Feb 3, 2020
V petek, 24. januarja, smo se predstavniki razredov zbrali na šolskem parlamentu, kjer smo imeli predstavitve na temo izobraževanja.
Foto: Nina Vidonja
Šolski parlament je namenjen izmenjevanju informacij, debati, izboljševanju … Letošnja tema parlamenta je »Moja poklicna prihodnost«. Na OŠ Puconci smo naredili predstavitve na to temo. Pri predstavitvah nismo sodelovali le predstavniki razredov, ampak celotni razredi. Pri razredni uri smo se že tedne prej dogovarjali, kakšne predstavitve bomo imeli. Pri delu smo bili zelo aktivni, saj smo delali različne ankete, si izmenjevali informacije … Zbrane na parlamentu smo seznanili s poklici, izobraževanjem ter s pomembnimi dejavniki, kot je štipendija. Parlament pa sta spremljala tudi ravnatelj in podravnatelj. Pri naših predstavitvah je bilo najbolj pomembno to, da smo se naučili sodelovati in s skupinskim delom ustvarjati ter raziskovati o našem nadaljnjem šolanju. Po končanem predstavljanju in obrazložitvi tem smo izbrali dva predstavnika, Rebeko Sukič iz 8.a razreda in Aljaža Vrečiča iz 8.b razreda, ki bosta našo šolo zastopala na medobčinskem parlamentu.
Ema Gumilar, Niko Čahuk Kodila
Avtor: Lia Bauer | Feb 3, 2020
31. januar je mednarodni dan boja proti kajenju. Kajenje oziroma raba tobaka škoduje tako rekoč vsakemu organu v človeškem telesu in škodljivo vpliva na zdravje skozi celotno življenje. Zanimalo nas je, kako se je vse skupaj sploh začelo.
Indijanska legenda pravi, da je še pred prihodom belega človeka vladala na Zemlji strašanska lakota. Zato je veliki duh, imenovan Manitova, na Zemljo poslal najlepšo žensko, da bi rešila človeštvo. Kjer se je zemlje dotaknila z desno roko, tam je pognal krompir. Kjer pa se je zemlje dotaknila z levo roko, je pognala koruza. Ko je bila zemlja dovolj rodovitna in bogata, se je usedla in odpočila. Pozneje je na tem mestu začel rasti tobak
Za Evropejce se je zgodovina tobaka začela 12. oktobra 1492, ko se je Krištof Kolumb izkrcal na enem od Bahamskih otokov. Ob izkrcanju so ga pozdravili domačini in mu ob tem prinesli razna darila, med njimi tudi velike posušene liste neke takrat še neznane rastline. Kolumb je v ladijski dnevnik zapisal, da je srečeval moške in ženske, ki so imeli v rokah nekakšen ogenj in kadili. Ti moški in ženske so nosili v rokah kadilno cev, v kateri so bila zelišča, med njimi tudi tobak. Na enem koncu so to cev prižgali, na drugem koncu pa iz nje vdihovali dim. Ob povratku v Španijo je Kolumb poročal tudi o tej nenavadni navadi.
Danes vemo, da je kajenje zelo škodljivo, zato je bolje, da kaditi niti ne poskusite, saj razvada lahko hitro postane zasvojenost.
Lia Bauer
