Avtor: Niko Čahuk | Jan 20, 2020
Zadnjih nekaj mesecev se v Veliki Britaniji dogajajo velike stvari za bodočo monarhijo, saj se želita Meghan in Harry s sinom Archiejem preseliti.
Foto: pexels.com
Meghan in Harry sta se odločila, da bosta svoje življenje s sinom Archiejem preživljala izven gradu. Dogodek, ki ga imenujemo “megxit”, je svoje začetke začel kazati že veliko prej. Z “Megxitom” sta se tudi odrekla kraljevim dolžnostim in privilegijem. Sporočila sta, da stremita k finančni neodvisnosti, ki bi jima prinesla več svobode pri odločanju, kje bosta in živela in kako bosta služila denar. Po neuradnem podatku naj bi zakonca imela do 25 milijonov prihrankov, kar bi bilo dovolj za nakup novega doma. Po rojstvu sina Archieja sta se Meghan in Harry odločila, da svojega sina ne bosta vzgajala po kraljevih pravilih. Kmalu zatem si je mladi par zaželel, da se bo tudi sam odrekel kraljevim dolžnostim in zaživel kar se da normalno življenje. To novico sta delila tudi z javnostjo, kar pa v Veliki Britaniji niso mirno sprejeli. Mladi par se je odločil, da se bo preselil v Kanado in si tam poiskal tudi službo. Po vsej verjetnosti bo Meghan spet igrala in za Disney sinhronizirala risane filme, Harry pa bi služil z izdajanjem knjig, nastopal kot govorec, dajal plačane intervjuje in sodeloval z modnimi znamkami. Seveda pa vse ne bo šlo tako zlahka, saj je pred njima še kar nekaj ovir. Družinski člani spoštujejo njuno odločitev, prav tako večina ljudi meni, da naj zaživita, kot si želita. Se pa tudi najdejo ljudje, ki se s tem odhodom nikakor ne strinjajo. “Moja družina je imela konstruktivne pogovore o prihodnosti mojega vnuka in njegove družine. Tako družina kot jaz v celoti podpiramo željo Harryja in Meghan, da si kot mlada družina ustvarita novo življenje. Čeprav bi si želeli, da bi ostala člana kraljeve družine s polnim delovnim časom, spoštujemo in razumemo njuno željo po samostojnem življenju ter ostajata cenjena člana moje družine,” je povedala kraljica Elizbeta II. Kako se bo ta zgodba razvila in kaj bo odhod pomenil za monarhijo, pa bomo kaj kmalu lahko izvedeli.
Rebeka Sukič, Niko Čahuk Kodila
Avtor: Niko Čahuk | Jan 11, 2020
Že na začetku septembra prejšnjega leta je na socialnih omrežjih zaokrožil video, ki je prikazoval Avstralijo in njeno borbo proti plamenom, ki so posledica podnebnih sprememb, ki so v zadnjem času pogosto omenjena tema.
Razen če ste živeli pod skalo, ste zagotovo slišali o Avstraliji, ki je že od septembra v ognju.
»Bushfire« je vrsta ognja, ki je že od nekdaj značilen za Avstralijo. Na žalost se pojavlja vse pogosteje, in če ljudje ne bomo ukrepali, bo takšnih sprememb vse več, tudi pri nas. To pa je posledica podnebnih sprememb, za katere je odgovoren človek. Trenutno v Avstraliji vlada kaos, počasi zmanjkuje tudi vode. Požari so terjali že najmanj 24 smrtnih žrtev, poškodovanih ljudi, ki rabijo nujno zdravniško pomoč, pa je vedno več. Zaradi pomanjkanja vode oblasti razmišljajo o 2. stopnji omejitve vode. To bi Avstralcem omejilo porabo vode pri dnevnih opravilih (npr. namesto zalivanja vrta vsak dan ga zalijejo vsakih nekaj dni).
Požari pa ne škodijo le ljudem. Oblasti menijo, da je umrlo že približno 480 milijonov živali. Kar požare naredi tako nevarne, ni le vročina, temveč lahko ustvarijo tudi »svoje vreme«. Zaradi dima nastanejo posebni oblaki, ki tvorijo tudi močne nevihte, kar je smrtonosno glede na to, da ognji skupno obsegajo 6,3 milijone hektarjev.
Avstralski gasilci se proti ognju borijo z letali, iz katerih pršijo vodo in druga protipožarna sredstva. Avstralski požari so nam lahko v poduk, kar se tiče spoštovanja narave ter s tem našega sveta.
Niko Čahuk Kodila
Avtor: Niko Čahuk | Dec 9, 2019
Vsaka generacija, ki prihaja, je svojstvena in kot taka popolnoma nov izziv za našo učiteljico Jožico Lehar. V intervjuju nam je podala pregled značilnosti generacij do danes in svoja pričakovanja do prihodnjih generacij.
Nove generacije nov izziv (foto: pexels.com)
Ali se je delo od vašega prihoda do danes kaj spremenilo?
Delo se je spremenilo. Veliko več je papirologije in dodatnih naloga za učitelje. Prav tako se je spremenil način življenja – vse se dogaja prehitro in zmanjkuje časa za pristne medsebojne odnose med vsemi udeleženci.
Opaža se, da so se generacije zelo spremenile, se strinjate?
Da in ne. Otroci so še vedno otroci, potrebni razumevanja, sprejetosti in iger. Se je pa spremenilo samo okolje, pričakovanja staršev in celotne družbe.
Kaj vas je najbolj pritegnilo, da ste se odločili za ta poklic?
Kot otrok sem odraščala v skromni kmečki družini. Bila sem edinka in daleč naokrog ni bilo nobenega otroka mojih let. Z vstopom v šolo sem se šele naučila družiti in igrati. V osnovni šoli sem imela tudi zelo dobre učitelje, ki so me spodbujali in veliko naučili. Tako sem že od 5.razreda osnovne šole želela postati učiteljica.
Kaj počnete v prostem času?
Veliko berem, se družim s svojima vnukinjama in hodim na sprehode.
Ali se je tehnologija zelo spremenila?
Pa še kako. Sem generacija, ki je začela v začetku svojega poklica učne liste razmnoževati ročno. Včasih smo bili vsi popackani z modro barvo. Za vse, kar smo hoteli izvedeti, smo morali potrkati v knjižnici in prebrati. Nato so prišli fotokopirni stroji, računalniki, I-table.
Koliko časa že delate na naši šoli in ali bi jo zamenjali?
Na tej šoli 20 let. Na začetku svojega poklica sem bila na več šolah. Posebne potrebe za menjavo šole ne čutim, saj vsako leto spoznavam nove generacije učencev, ki mi pomenijo nove in nove izzive.
Lara Kapun, Kaja Car
Avtor: Niko Čahuk | Dec 9, 2019
Povsod po svetu se širijo in razvijajo različne navade za božični čas. Tudi mi se bomo poglobili in pobližje spoznali svet ob božičnih dneh.
Božične tradicije (foto: pexels.com)
Začnimo s kar eno najbolj nenavadnih, in sicer jo poznajo predvsem na Češkem. Čehinje na božič napovedo, ali se bodo prihodnje leto poročile ali ne, in to storijo tako, da se postavijo s hrbtom obrnjene proti vratom in čez ramo vržejo čevelj. Če čevelj pristane s peto proti vratom, bo tista ženska ostala samska še najmanj eno leto.
Estonci svoj božični večer preživijo z družino v savni. Pri tem so goli in pijejo vodko.
V predbožičnem času organizirajo v New Yorku veliko parado, ki se je udeleži več tisoč Božičkov in njihovih škratov. Dobrodošli so vsi, ki imajo ali rdeče ali zeleno oblačilo, zato se ulice precej praznično obarvajo. Kako starši takrat svojim otrokom razložijo, kateri Božiček je pravi, pa je težko reči.
Na Norveškem je navada, da na božični večer skrijejo vse metle, kar jih je v hiši. To je povezano s starim verovanjem, da so bile na božični večer dejavne čarovnice in zli duhovi, ki so metle uporabljali za prevozno sredstvo.
V Južni Ameriki božič traja ves teden in ga sklenejo z božično večerjo, ko le otroci dobijo darila. Ker ni snega, drevesa in kaktuse okrasijo z vato.
Na Slovaškem se večerja začne tako, da glava družine do stropa vrže žlico Lokse – tradicionalne slovaške jedi iz kruha, vode in makovega semena. Po izročilu bo namreč letina tako dobra, kolikor nenavadne zmesi se bo prilepilo na strop.
V Italiji so menda zaradi dejstva, da je Božiček preveč povezan s poganskim izvorom, prepovedali, da bi starši svojim otrokom govorili, da jih obdaruje Božiček. Namesto njega naj bi otroke obdarovala La Befana, stara čarovnica.
Zanimivo, ni kaj. V savni, toplem domu ali kar na plaži, božič je še vedno božič, čas obdarovanja, dobre volje in druženja. Kako pa vi praznujete božične praznike?
Lia Bauer, Lara Kapun
Avtor: Niko Čahuk | Dec 9, 2019
Kot vsepovsod po svetu se tudi na Slovenskem božična tradicija prenaša iz roda v rod in s tem postaja na žalost čedalje bolj zapuščena. Čeprav današnje generacije preživijo veliko časa za elektronskimi napravami, bi bilo lepo, da praznične dni preživijo z družino in ljubljenimi.
Božič – najlepši čas v letu (foto: pexels.com).
Slovenci v božičnem času poznamo tri svete večere, ki so dobili krajše ime trije božiči: prvi božič je 24. decembra, drugi je 31. decembra in tretji je 5. januarja. Družine so na te večere opravljale pomembnejše stare obrede, ki so se ponekod po Sloveniji še obdržali do danes. Ne smemo pa pozabiti niti na jaslice, ki so se ponekod doma obdržale tudi do današnjih dni. V domovih so se začele pojavljati v 19. stol.; v cerkvah pa so bile vidne že v 17. stol. Ponavadi so jih postavili v “bogov kot”, vendar so jih zaradi premajhnega prostora kasneje premaknili na mizo. Če pa so bile jaslice izdelane doma, so te v hišo prinesle ponos. Del slovenske tradicije so vedno sestavljale kolednice, ki so v hišo prinašale srečo, zdravje in dobro letino. Koledniki so od hiše do hiše hodili od 24. decembra do 6. januarja. Bile so razdeljene na tri dele: prvi del je bil pozdrav hiši, v drugem delu so koledniki hiši želeli čim več sreče in veselja, v tretjem delu pa so prosili za darove s praznične mize.
V slovenskih deželah je kruh vedno prinašal srečo in zdravje. Božičen kruh je imel največjo čarodejno moč; kos tega kruha je dobil vsak član družine, tudi živina, saj je prinašal srečo v hišo.
Nika Titan, Lara Harkai
