Kot vsepovsod po svetu se tudi na Slovenskem božična tradicija prenaša iz roda v rod in s tem postaja na žalost čedalje bolj zapuščena. Čeprav današnje generacije preživijo veliko časa za elektronskimi napravami, bi bilo lepo, da praznične dni preživijo z družino in ljubljenimi.
Božič – najlepši čas v letu (foto: pexels.com).
Slovenci v božičnem času poznamo tri svete večere, ki so dobili krajše ime trije božiči: prvi božič je 24. decembra, drugi je 31. decembra in tretji je 5. januarja. Družine so na te večere opravljale pomembnejše stare obrede, ki so se ponekod po Sloveniji še obdržali do danes. Ne smemo pa pozabiti niti na jaslice, ki so se ponekod doma obdržale tudi do današnjih dni. V domovih so se začele pojavljati v 19. stol.; v cerkvah pa so bile vidne že v 17. stol. Ponavadi so jih postavili v “bogov kot”, vendar so jih zaradi premajhnega prostora kasneje premaknili na mizo. Če pa so bile jaslice izdelane doma, so te v hišo prinesle ponos. Del slovenske tradicije so vedno sestavljale kolednice, ki so v hišo prinašale srečo, zdravje in dobro letino. Koledniki so od hiše do hiše hodili od 24. decembra do 6. januarja. Bile so razdeljene na tri dele: prvi del je bil pozdrav hiši, v drugem delu so koledniki hiši želeli čim več sreče in veselja, v tretjem delu pa so prosili za darove s praznične mize.
V slovenskih deželah je kruh vedno prinašal srečo in zdravje. Božičen kruh je imel največjo čarodejno moč; kos tega kruha je dobil vsak član družine, tudi živina, saj je prinašal srečo v hišo.
Nika Titan, Lara Harkai