3. maja obeležujemo svetovni dan svobode tiska, ki od leta 1993 naprej poudarja, da so svobodni in neodvisni mediji temeljna sestavina demokratične družbe. Tako so vsi mediji in novinarji s svobodo tiska dobili prosto pot, ki so je zelo srečni, vendar se vseeno opaža pritisk na njih s strani oblasti.
Foto: pexels.com
Tako nas dan spomni na pomen posameznih medijev in novinarskega poklica, hkrati pa nas spomni tudi na tiste, ki so v boju za svobodo tiska izgubili življenje. Svoboda tiska je v Sloveniji zagotovljena z ustavo, vendar se je za to svobodo, ne samo v Sloveniji, potrebno še vedno ves čas boriti. Vseeno se zdi, da za ohranitev te pravice novinarjev lahko največ storijo le oni sami, da vseeno vzdržujejo zdravo mero etike, ob tem pa lahko svobodno izražajo tudi svoje mnenje. Tako svoboda tiska daje pravico vsem novinarjem, da lahko izražajo lastno mnenje, tako tudi mi pri šolskem časopisu imamo pravico, da lahko to storimo. Problem se pojavi, ko je prepričanje oz. mnenje novinarja drugačno od mnenja oblasti, saj takrat začne oblast močno pritiskati nanje.
Večina slovenskih časopisov je idejno bližja levosredinskim strankam ter ni naklonjena desnosredinskim, zato jih ne moremo opredeljevati kot nevtralne. Nevtralnih medijev ni, so samo opredeljeni. Podobno je tudi z novinarji, saj novinarji z drugačnim osebnim prepričanjem imajo manjše možnosti za svoje ustvarjanje, ker imajo premalo izbire na medijskem trgu in premalo časopisov za drugače misleče.
Lastništvo medijev je tudi pomembno, saj je to pogosto podlaga za uredniško politiko. Država še ni umaknila rok iz medijev. Združenje novinarjev in publicistov vseskozi opozarja na politične pritiske na novinarje.
Vseeno pa upamo, da bomo s skupnimi močmi novinarji lahko omilili pritisk oblasti in ohranili svojo pravico do svobode tiska ter tako še dolgo uživali v branju različnih časopisov in člankov.
Lara Harkai in Petra Ouček