Lažne novice ali poimenovane kot neželene novice se v tem obdobju pandemije velikokrat pojavljajo na spletu. Lahko si predstavljamo koliko člankov so novinarji napisali v letu dni, med temi so ene novice resnične druge ba neresnične(nezaželjene). V angleščini rečemo temu izrazu Fake News.
Prevare se sedaj širijo tudi z anonimnimi klici, ki potekajo iz tujih težav. Policija obvešča, da ne dvigujemo neznanim številkam. Lažne novice se objavljajo z namenom, ustrahovanja ljudi in razžalosti ljudi. Pogosto se objavljajo na Facebooku, Twitterju, Snapchatu itd; kjer lahko ljudje pišejo, kar želijo. Izraz pravzaprav izvira iz konca 19. stoletja, ko so ga časopisi in revije uporabljali za hvalitev lastnih novinarskih standardov in za napadanje njihovih tekmecev. Leta 1895 se je na primer Electricity: priljubljeni električni časopis hvalil, da „nikoli ne kopiramo lažnih novic“. Leta 522 pred našim štetjem po smrti perzijskega cesarja Cambysesa je skupina lovcev moči, ki jih je vodil Darius, razširila lažno novico, da človek, ki je nasledil Cambysesa, ni njegov brat in zakoniti dedič Bardia, ampak uzurpator. Skupina je nato uprizorila upor, ubila »lažnega Bardijo« in krono podelila svojemu poglavarju Dariju. Prišel je večji kos lažnih novic v obliki zgodbe, ki se je vrtela okoli Aleksandra Velikega, nepremagljivega osvajalca. Lažne novice ali fake news so lahko za avtorje odličen vir zaslužka, zato sumljivim novicam ne verjemite in ne klikajte nanje. Leta 2016 je po spletu zaokrožila novica o morilskih krovnih in o morilskem prihodu. Danes pa zaokrožujejo na spletu lažne novice o ljudeh, ki umirajo zaradi Covida 19.
