Dan upora proti okupatorju je državni praznik, ki ga v Sloveniji praznujemo 27. aprila. Je dela prost dan, kar pomeni, da otrokom ni treba v šolo, odraslim pa ne v službo. Ta dan je tudi običajno vsako leto uvod v prvomajske počitnice.
Na ta dan leta 1941 je prišlo v Ljubljani do dogovora, da se ustanovi organizacija odpora, ki so jo člani Komunistične partije Slovenije imenovali »Protiimperialistična fronta«, po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941, pa se je preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda.
Osvobodilno fronto so sicer ustanovili dan prej, 26. aprila, v hiši književnika Josipa Vidmarja, kjer so se sestali predstavniki nekaj političnih strank in kulturnih delavcev. Sestali so se Boris Kidrič, Boris Ziherl, Aleš Bebler (za KP), Josip Rus (za levo krilo Sokolov), Tone Fajfar (za Krščanske socialiste), Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar (za Slovenske kulturne delavce). Nastala je deset dni zatem, ko je jugoslovanska vojska v Beogradu podpisala vdajo, in dobrih 14 dni po okupaciji Slovenije.
V spomin na to, da smo se leta 1941 kot narod enotno uprli okupatorju, 27. aprila praznujemo državni praznik, ki se uradno imenuje dan upora proti okupatorju.