Kot praznik zaljubljencev se praznuje valentinovo, vendar bi lahko bilo tudi gregorjevo, saj se takrat po ljudskem verovanju “ženijo ptički”. Kaj so razlike in kaj podobnosti, si lahko preberete spodaj, skupaj z opisoma in zgodovinskima ozadjema praznikov.
Valentinovo praznujemo 14. februarja, na rimskokatoliški dan posta v čast svetemu Valentinu. Pomen, kot ga ima danes, izkazovanje romantične ljubezni s pošiljanjem anonimnih voščilnic in daril, je dobil v srednjem veku. Za ta dan je značilno, da si zaljubljenci medsebojno izmenjajo valentinčke, to so ljubezenska pisemca v obliki srca ali krilatega Kupida. Na slovenskem ozemlju pa kroži pregovor, da Valentin — prvi spomladin (pomladanski svetnik) prinese ključ do korenin, zato se po starem kmečkem koledarju na ta dan začne prvo delo na vrtovih in v vinogradih.
Gregorjevo praznujemo 12. marca, kar je datum smrti Gregorja I. oziroma Gregorja Velikega, kot proslavljanje prihoda pomladi in daljšanja svetlega dela dneva. Obeležujemo ga s spuščanjem gregorčkov, hišk, cerkvic ali barčic z lučjo po vodi. Na slovenskem ozemlju je najpopularnejši na Gorenjskem. Na ta dan se ptički ženijo in si tako izkazujejo ljubezen, kar nakazuje, da je tudi ta dan na Slovenskem praznik zaljubljencev.
Lara Harkai, Petra Ouček