Povsod po svetu se širijo in razvijajo različne navade za božični čas. Tudi mi se bomo poglobili in pobližje spoznali svet ob božičnih dneh.
Začnimo s kar eno najbolj nenavadnih, in sicer jo poznajo predvsem na Češkem. Čehinje na božič napovedo, ali se bodo prihodnje leto poročile ali ne, in to storijo tako, da se postavijo s hrbtom obrnjene proti vratom in čez ramo vržejo čevelj. Če čevelj pristane s peto proti vratom, bo tista ženska ostala samska še najmanj eno leto.
Estonci svoj božični večer preživijo z družino v savni. Pri tem so goli in pijejo vodko.
V predbožičnem času organizirajo v New Yorku veliko parado, ki se je udeleži več tisoč Božičkov in njihovih škratov. Dobrodošli so vsi, ki imajo ali rdeče ali zeleno oblačilo, zato se ulice precej praznično obarvajo. Kako starši takrat svojim otrokom razložijo, kateri Božiček je pravi, pa je težko reči.
Na Norveškem je navada, da na božični večer skrijejo vse metle, kar jih je v hiši. To je povezano s starim verovanjem, da so bile na božični večer dejavne čarovnice in zli duhovi, ki so metle uporabljali za prevozno sredstvo.
V Južni Ameriki božič traja ves teden in ga sklenejo z božično večerjo, ko le otroci dobijo darila. Ker ni snega, drevesa in kaktuse okrasijo z vato.
Na Slovaškem se večerja začne tako, da glava družine do stropa vrže žlico Lokse – tradicionalne slovaške jedi iz kruha, vode in makovega semena. Po izročilu bo namreč letina tako dobra, kolikor nenavadne zmesi se bo prilepilo na strop.
V Italiji so menda zaradi dejstva, da je Božiček preveč povezan s poganskim izvorom, prepovedali, da bi starši svojim otrokom govorili, da jih obdaruje Božiček. Namesto njega naj bi otroke obdarovala La Befana, stara čarovnica.
Zanimivo, ni kaj. V savni, toplem domu ali kar na plaži, božič je še vedno božič, čas obdarovanja, dobre volje in druženja. Kako pa vi praznujete božične praznike?
Lia Bauer, Lara Kapun