Vsaka generacija, ki prihaja, je svojstvena in kot taka popolnoma nov izziv za našo učiteljico Jožico Lehar. V intervjuju nam je podala pregled značilnosti generacij do danes in svoja pričakovanja do prihodnjih generacij.
Nove generacije nov izziv (foto: pexels.com)
Ali se je delo od vašega prihoda do danes kaj spremenilo?
Delo se je spremenilo. Veliko več je papirologije in dodatnih naloga za učitelje. Prav tako se je spremenil način življenja – vse se dogaja prehitro in zmanjkuje časa za pristne medsebojne odnose med vsemi udeleženci.
Opaža se, da so se generacije zelo spremenile, se strinjate?
Da in ne. Otroci so še vedno otroci, potrebni razumevanja, sprejetosti in iger. Se je pa spremenilo samo okolje, pričakovanja staršev in celotne družbe.
Kaj vas je najbolj pritegnilo, da ste se odločili za ta poklic?
Kot otrok sem odraščala v skromni kmečki družini. Bila sem edinka in daleč naokrog ni bilo nobenega otroka mojih let. Z vstopom v šolo sem se šele naučila družiti in igrati. V osnovni šoli sem imela tudi zelo dobre učitelje, ki so me spodbujali in veliko naučili. Tako sem že od 5.razreda osnovne šole želela postati učiteljica.
Kaj počnete v prostem času?
Veliko berem, se družim s svojima vnukinjama in hodim na sprehode.
Ali se je tehnologija zelo spremenila?
Pa še kako. Sem generacija, ki je začela v začetku svojega poklica učne liste razmnoževati ročno. Včasih smo bili vsi popackani z modro barvo. Za vse, kar smo hoteli izvedeti, smo morali potrkati v knjižnici in prebrati. Nato so prišli fotokopirni stroji, računalniki, I-table.
Koliko časa že delate na naši šoli in ali bi jo zamenjali?
Na tej šoli 20 let. Na začetku svojega poklica sem bila na več šolah. Posebne potrebe za menjavo šole ne čutim, saj vsako leto spoznavam nove generacije učencev, ki mi pomenijo nove in nove izzive.
Lara Kapun, Kaja Car