Intervju z Binetom Volčičem

Intervju z Binetom Volčičem

Poznate televizijsko oddajo MasterChef in njene voditelje? Za  intervju sem prosila z Bineta Volčiča, ki je eden izmed treh voditeljev te oddaje.  Vas zanima, kdo ga je navdušil za kuhanje?

Poznate televizijsko oddajo MasterChef in njene voditelje? Za  intervju sem prosila z Bineta Volčiča, ki je eden izmed treh voditeljev te oddaje. 

Vas zanima, kdo ga je navdušil za kuhanje? 

Preberite prvi del pogovora z njim.

Kdaj ste začeli kuhati?

Čisto zares se mi zdi, da sem začel kuhati šele res v srednji šoli takrat, ko sem šel na kuharsko šolo, ampak to, da bom kuhar, sem pa vedel že v prvem razredu osnovne šole. Vedno sem vedel, da bom kuhar, pa nisem nikoli nič skuhal.

V katerih tujih državah ste se vse izobraževali?

Ja v bistvu največ sem se izobraževal v Franciji, v Parizu, tam sem tudi diplomiral, sem tja hodil v šolo in potem tudi delal v parih dobrih restavracijah. Potem sem pa znanje nabiral skozi restavracije na Finskem, v Avstriji, Luksemburgu, drugače pa pretežno v Franciji.

Kako da ste se odločili priti nazaj v Prekmurje?

V bistvu leta 2009 sem živel tukaj, od 2009 do 2011. V bistvu je bilo pa tako, ko sva se z ženo Katarino odločila, da greva iz Pariza domov nazaj v Slovenijo, naju je pot nekako zanesla sem v Prekmurje, tukaj sem bil v enem hotelu šef kuhinje dve leti in nama je bilo okolje všeč, ljudje so nama bili všeč in narava je bil še neokrnjena in sva rekla to je pa en prostor ali pa eno okolje, kjer midva želiva biti. Ampak ker sva po dveh letih čutila, da se nekako samo kariere kuharske, ne da tukaj ravno najboljše delat v tem okolišu, sva se odločila, da greva nazaj v Ljubljano oz. Kranj in sva potem od tam  delala kariero in tako se je meni takrat televizija zgodila, svojo restavracijo sem odprl in tako naprej, potem pa kar naenkrat sva rekla zdaj pa dovolj tega stresa, dovolj je mesta, dovolj je te neke borbenosti in tekmovanja drug z drugim, pa v končni fazi proti samemu sebi in sva se odločila zdaj greva midva nazaj na deželo živet in tukaj smo si zdaj življenje postavili.

Kdo večinoma kuha, ko ste doma, ter ali kuhate bolj preproste jedi ali ne?

Doma zdaj kuham jaz, kuhamo pa najbolj možne preproste jedi, kar gre. Lahko je to tudi kakšna juha in solata, danes sem burek naredil recimo. Take bolj simpl stvari, ali pa makarone in paradižnikovo omako, tudi take stvari najraje jejo otroci.

Ali raje kuhate moderne ali tradicionalne jedi?

O tem bi lahko razpravljal zdaj, kaj so moderne in kaj so tradicionalne. Jaz tradicionalni kuhar nikoli nisem bil, vedno sem malo kuhal izven okvirjev, malo po svoje in ta trend sem tudi nekako obdržal. Imam pa zelo rad tradicijo in tradicionalne jedi, zelo spoštujem tradicionalno kuhinjo, sam pa iz te tradicionalne kuhinje največkrat vzamem samo sestavine. Se pravi, če so sestavine za prekmursko gibanico mak, skuta, orehi, jabolka potem te okuse nakako po svoje pripravim na malo drugačen način tako kot jaz to interpretiram. Zdaj lahko temu rečeš moderno.

Ali vaše otroke tudi zanima kuhanje?

Sina sigurno ne, hčerko pa. Hčerka pa, ona pa kaže v bistvu to ljubezen do hrane, ampak čeprav ona pravi jaz ne bom kuharica, jaz ne bom nikoli kuhala, jaz ne bom v kuhinji delala ali pa tako, nič narobe s tem, tudi če ne boš, ampak  jaz pa vidim pri njej,  kako ona uživa v tem, kako ona z velikim veseljem se loti kuhanja, ona tudi skuha kosilo včasih, ona pripravi zajtrke, pripravi kakšno tortico. Ampak nič ne silimo vanjo, zdaj pa moraš ne, kadar ji paše, to je to.

Ste se morda povezali s katero kmetijo v bližini, da bi lahko uporabljali lokalno pridelana živila?

Ja, to še vedno traja, še vedno iščem, ampak sem se pa povezal v Dolenjcih s kmetijo Maša Aljaž, ki imata zelenjavo, potem z Nino Vratarič v Polani, ima tudi zelenjavo in jajca, zdaj imamo tudi svoja jajca, ker imamo svoje kokoši, s kmetijo Zavec, ki ima mleko, mlečne izdelke, maslo, jogurte, sire, da ne bom koga spustil, aja, jabolka in hruške, sok, potem kmetija Ficko ima marmelade, žganje in take stvari. Ja, se povezujemo in tak je tudi moj cilj in moj namen, da se tukaj povežem z lokalnim okoljem in z lokalnimi dobavitelji.

Kolikokrat na teden greste v Ljubljano?

To je čisto odvisno od samih potreb, recimo da v povprečju grem enkrat na teden. Včasih tri tedne ne grem, včasih grem pa dvakrat ali trikrat na teden.

Kako poteka snemanje šova MasterChef?

Snemanje je zelo zanimivo, zelo zabavno. Začnemo snemat ob 7.00 in končamo ob 22.00, v enem dnevu posnamemo eno oddajo. Drugače pa je intenzivno in mislim, da marsikdo ne ve, da ta šov ustvarja 70, 80 ljudi. Od snemalcev, montažerjev, luči, zvok, sodniki, produkcija, producenti, režiserji, okrog 80 ljudi je, ki dela ta šov in smo res vsi povezani, ker imamo vsi enak cilj, torej narediti dobro oddajo, sploh pa mi trije sodniki se zelo dobro razumemo in se poznamo že zelo dolgo.

Kaj počnete v prostem času?

Zaenkrat kuham, drugače pa rad kolesarim, rad hodim v hribe,kadar imam čas si vzamem hribe, kadar pa nimam časa pa grem na kolo.

Kaj bi svetovali mladim kuharjem? 

Vsem mladim kuharjem bi rekel naj ostanejo na tleh, naj ostanejo pri tleh, nj pri svojih zgodnjih letih ne mislijo da so najboljši na svetu, da naj ne mislijo, da so najboljši kuharji pri svojih 22- ih, 24- ih  letih, ampak da ti moraš biti res 100 % v kuhinji 10 let, da lahko rečeš, zdaj pa nekaj vem, zdaj pa nekaj znam. Največkrat je pa to problem pri mladih, da še preden zares postanejo kuharji, si odprejo Instagram profil in si roke potetovirajo in potem rečejo, zdaj bom pa jaz kuhar. Kuhar si v srcu, ne tako kakor drugi vidijo.

Milena Lipovšek-flavtistka in psihoterapevtka

Milena Lipovšek-flavtistka in psihoterapevtka

Kdaj ste začeli igrati flavto?

Če se prav spomnim pri osmih letih.

Koliko let ste se izobraževali?

Jaz bi rekla da se izobražujem še vedno, mislim da se noben glasbenik ne neha izobraževat, da to traja celo življenje, ampak kar se izobraževanja v institucijah tiče bi pa rekla kakšnih 12 let, kar se samo glasbenih let tiče.

Kdo vas je navdušil za igranje flavte?

Pravzaprav ena prijateljica, ki je takrat bila mojih let in je živela blizu okolice kjer sem živela.

Na koliko tekmovanj ste šli kot učenka flavte?

Na veliko, takrat je bila še Jugoslavija ko sem hodila na tekmovanja in bilo jih je res veliko, po različnih mestih te kar dokaj velike države in sem pravzaprav šla na vsa tekmovanja ki so bila.

V katerih orkestrih ste igrali?

Največ seveda v mojem orkestru, kjer še danes igram to je simfonični orkester RTV Slovenija. Sicer pa sem igrala kar nekaj programov v orkestru Lionske opere iz Francije, nekaj mesecev sem igrala v filharmoniji Sao Paulo v Braziliji, pa v komornem orkestru Male Chamber, v Mariborski filharmoniji sem včasih kaj malega pomagala, v Ljubljanski operi sem dosti igrala.

V katerih državah ste nastopali?

Če grem od teh bližnjih držav seveda Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora, Italija, Avstrija, Francija, Amerika, Avstralija, Španija, Bolgarija, Nemčija, Švica.

Ali imate pred nastopi še vedno tremo?

Seveda, odvisno kakšen nastop je, ter odvisno od tega kaj igram.

Katere zvrsti glasbe poslušate?

Najraje poslušam Etno glasbo in sicer kar glasbo sveta jaz temu rečem, glasbo z različnih dežel, izjemnorada imam afriško glasbo, irsko, glasbo iz balkanskih držav, rada poslušam glasbo, ki je nastala še pred barokom, barok, klasiko in dober rock.

Kaj svetujete učencem flavte oz.  glasbene šole?

Najprej bi jim svetovala da naj veliko poslušajo glasbo, to se mi zdi osnova tako kot je recimo za nekoga, ki se na primer zanima za šport pa bi na primer  želel postati profesionalni nogometaš, je kar normalno da hodi na nogometne tekme in se zanima kdo igra v katerem klubu, ker je pač to svet ki ga zanima, se mi zdi to tud pomemben del za mlade glasbenike, torej da poslušajo glasbo ki jo tudi igrajo reciva klasično. Potem pa tudi da v glasbi vselej najdejo nekaj lepega, kar je pravzaprev to bistvo zakaj se odločiš da boš hodil v glasbeno šolo.

Kako poteka vaš delovni dan?

Moj urnik je zelo poln. Zjutraj odpeljem otroke v šolo in v vrtec, potem grem običajno na vaje za orkester, nato grem učit, če pa ne pa imam potem psihoterapevtske seanse, popoldne imam prosto ali zopet kakšno vajo, zvečer mogoče kakšen koncert seveda ne vsak dan, ali pa kaj počnemo z otroki. 

Katere flavte imate doma?

Imam to mojo zlato na katero največ igram, eno leseno staro več kot sto let ampak ima res lep ton na njo igram občasno, tudi v orkestru kdaj, potem imam še eno flavto iz srednje šole, ki je v malo slabšem stanju bi jo morala dat popravit če bi hotela igrati nanjo, imam en piccolo, nato imam še par takih eksotičnih flavt dve kitajski, par irskih flavtic. Ko sem kam šla sem vedno kupila kakšno ljudsko flavto ali piščal.

Kmetija Šukar

Kmetija Šukar

Ta mesec sva se odpravili v Bodonce na kmetijo Šukar. Naredili sva intervju z gospodom Goranom Šukarjem. Več o družini, ki se ukvarja s kmetijstvom, izdeluje kakovostne domače mlečne izdelke in na našo šolo dostavlja mleko, lahko prebereš v nadaljevanju. V dogovoru pa je, da naj bi nam v prihodnje dostavljali tudi jogurte.

Kaj vas je prepričalo, da odprete to prodajalno mlečnih izdelkov? Do odprtja te prodajalne nas je definitivno prepričalo, da je leta 2018 bila slaba cena mleka in dejansko smo iskali neko dodatno vrednost za mleko.

Kako dolgo oz. koliko let že delujete? Delujemo od leta 2018, torej 4 leta, takrat smo imeli tudi uradno odprtje prodajalne.

Katere živali imate na kmetiji? Na kmetiji imamo dejansko 39 krav molznic, nekaj telic za nove krave, drugače pa tudi mačke in psa.

Kakšen je vaš tipičen delovni dan? Vstajamo vsak dan ob 5.30, nekje dve uri imamo dela v hlevu, potem pa odvisno od samega naročila. Zvečer gremo spet v hlev in vsak dan tako ponavljamo. Včasih pride tudi dan, ko smo prosti. Poleti delamo tudi več na njivah, pozimi pa v prodajalni. Tudi dela smo si nekako približno razdelili. Jaz in moja mama Jasna delava največkrat v hlevu, moja žena Danijela pa v sirarni.

Kaj vse pridelujete? Zaenkrat pridelujemo hitre izdelke, kot so jogurti, skuto, sir za žar, sir, kislo smetano, maslo, imamo pa tudi bučno olje.

Kaj je najpomembnejše pri pridelovanju izdelkov? Definitivno je to čistoča samega mleka, prostorov, pri sami izdelavi pa so zelo pomembni časi in temperature pridelave.

Koliko zaposlenih je oz. kdo vse vam pomaga? Zaposleni smo sami domači. Se pravi jaz, moja žena Danijela in moja mama Jasna.

Prvič čez šolski prag

Prvič čez šolski prag

September je čas, ko se nam starejšim učencem pridružijo tudi najmlajši. Tisti, ki so nedolgo nazaj še obiskovali vrtec.

1. 9. 2022 so torej v lepo okrašene učilnice vstopili tudi naši prvošolčki. 

V 1. a razredu je 21 učencev in v 1. b razredu 20. Na podružnici v Mačkovcih se nam je pridružilo 8, v Bodoncih pa 11 prvošolčkov. 

Z učenci 1. a oddelka sem naredila kratek intervju. Na vprašanje, kakšen se jim je zdel prvi šolski dan, so mi učenci povedali, da so se zabavali. Pravijo še, da radi hodijo v šolo. Tudi na vprašanje, ali se v šoli radi učijo in ustvarjajo, so mi odgovorili pritrdilno. Ravno ustvarjanje pa je tisto, kar jim je še posebej všeč. 

Upamo, da se bodo v šoli še naprej tako zabavali in učili!

Naravoslovni dan

Naravoslovni dan

Učenci nižjih razredov so v četrtek 22. 9 imeli naravoslovni dan.

Na ulici ob občinski stavbi so ob dnevu brez avtomobila zanje pripravili delavnice, jaz pa sem imela priložnost postaviti nekaj vprašanj svojemu bratu, učencu 1. razreda. Povedal mi je, kaj vse jih je pričakalo na zaprti ulici, še posebej pa me je zanimalo, ob čem so naši najmlajši najbolj uživali.

Na delavnicah so učenci izdelovali avtomobilčke iz koruznih storžev in rože iz krep papirja. Uživali so ob vonju raznih dišavnic in se zabavali ob izdelkih iz lesa. Pobliže so si lahko ogledali tudi delo gasilcev in policista na motorju. Največ navdušenja je požel avtomobilček, ki so ga sami izdelali iz koruznega storža. 

Na izmenjavo v Tordesillas

Na izmenjavo v Tordesillas

Tokratne izmenjave v okviru projekta Erasmus+ TAG, ki je potekala v Španiji, so se zadnji teden v februarju, ob učiteljih iz Turčije, Grčije in Nemčije, udeležile tudi naše strokovne delavke Mihaela Copot, Valentina Murgelj in Andreja Huber. Učiteljica Mihaela je izkušnjo delila tudi z našim uredništvom.

Kakšne šole so v Španiji?
Gostovali smo v šoli CEIP Pedro I v Tordesillasu, kjer imajo šest razredov osnovne šole (kot recimo naša razredna stopnja osnovne šole)  in vrtec, imajo pa tudi oddelek s prilagojenim programom.

Ali so šole v Španiji podobne Slovenskim?
Šola je v več manjših zgradbah, tako da je v vsaki zgradbi le nekaj učilnic. Učilnice so podobno opremljene kot naše, prilagojene pa so “koronskim” časom, tako da so upoštevane večje razdalje med mizami. Imajo tudi telovadnico, ki pa jo v teh časih (zaradi upoštevanje razdalje) uporabljajo kot jedilnico za vrteške otroke. Kot je več stavb, je tudi več igrišč, a so vsa asfaltna, eno pa peščeno. Tako smo najbolj pogrešali kakšno zelenico.

Ali se otroci v Španiji učijo podobne stvari kot otroci v Sloveniji?
Zaradi izrednih razmer je večina dejavnosti potekala zunaj. Učenci so nam prikazali nekaj dejavnosti, ki pa jih lahko primerjamo z našim poukom. Tako so nam predstavili pouk glasbe v 5. razredu, pri čemer so učenci uporabljali različne aplikacije, s katerimi so ustvarjali lastno glasbo. Videli smo tudi aktivnosti po skupinah, ko so učenci reševali naloge, vezane na tematiko, ki se je učite pri naravoslovju. Prikazali so nam še nekaj sprostitvenih in športnih aktivnosti. Drugače pa je to, da imajo učenci v šoli kot izbirni predmet še verouk.

Ste v Španiji igrali tudi kakšne igre?
 Eden izmed ciljev našega obiska je bil prikaz tradicionalnih iger. Tako so španski učenci nam predstavili nekaj tradicionalnih športnih iger, kot so la comba, la calva, tanga in podobno, mi pa smo učence 5. c naučili naše igre na prostem, in sicer gnilo jajce, lisica, kaj rada ješ in Abraham in sedem sinov.

S čim se ukvarjajo otroci v Španiji? 

Kot zanimivost naj povem, da se pouk v Tordesillasu začne šele ob 9.30, tako so učenci v šoli tudi dalj časa in jim verjetno ostane manj prostega časa. V prostem času pa se ukvarjajo z raznimi športi (nogometom, videli smo tudi trening rolanja), nekateri obiskujejo tudi glasbene šole.