Prvič čez šolski prag

Prvič čez šolski prag

September je čas, ko se nam starejšim učencem pridružijo tudi najmlajši. Tisti, ki so nedolgo nazaj še obiskovali vrtec.

1. 9. 2022 so torej v lepo okrašene učilnice vstopili tudi naši prvošolčki. 

V 1. a razredu je 21 učencev in v 1. b razredu 20. Na podružnici v Mačkovcih se nam je pridružilo 8, v Bodoncih pa 11 prvošolčkov. 

Z učenci 1. a oddelka sem naredila kratek intervju. Na vprašanje, kakšen se jim je zdel prvi šolski dan, so mi učenci povedali, da so se zabavali. Pravijo še, da radi hodijo v šolo. Tudi na vprašanje, ali se v šoli radi učijo in ustvarjajo, so mi odgovorili pritrdilno. Ravno ustvarjanje pa je tisto, kar jim je še posebej všeč. 

Upamo, da se bodo v šoli še naprej tako zabavali in učili!

Naravoslovni dan

Naravoslovni dan

Učenci nižjih razredov so v četrtek 22. 9 imeli naravoslovni dan.

Na ulici ob občinski stavbi so ob dnevu brez avtomobila zanje pripravili delavnice, jaz pa sem imela priložnost postaviti nekaj vprašanj svojemu bratu, učencu 1. razreda. Povedal mi je, kaj vse jih je pričakalo na zaprti ulici, še posebej pa me je zanimalo, ob čem so naši najmlajši najbolj uživali.

Na delavnicah so učenci izdelovali avtomobilčke iz koruznih storžev in rože iz krep papirja. Uživali so ob vonju raznih dišavnic in se zabavali ob izdelkih iz lesa. Pobliže so si lahko ogledali tudi delo gasilcev in policista na motorju. Največ navdušenja je požel avtomobilček, ki so ga sami izdelali iz koruznega storža. 

Na izmenjavo v Tordesillas

Na izmenjavo v Tordesillas

Tokratne izmenjave v okviru projekta Erasmus+ TAG, ki je potekala v Španiji, so se zadnji teden v februarju, ob učiteljih iz Turčije, Grčije in Nemčije, udeležile tudi naše strokovne delavke Mihaela Copot, Valentina Murgelj in Andreja Huber. Učiteljica Mihaela je izkušnjo delila tudi z našim uredništvom.

Kakšne šole so v Španiji?
Gostovali smo v šoli CEIP Pedro I v Tordesillasu, kjer imajo šest razredov osnovne šole (kot recimo naša razredna stopnja osnovne šole)  in vrtec, imajo pa tudi oddelek s prilagojenim programom.

Ali so šole v Španiji podobne Slovenskim?
Šola je v več manjših zgradbah, tako da je v vsaki zgradbi le nekaj učilnic. Učilnice so podobno opremljene kot naše, prilagojene pa so “koronskim” časom, tako da so upoštevane večje razdalje med mizami. Imajo tudi telovadnico, ki pa jo v teh časih (zaradi upoštevanje razdalje) uporabljajo kot jedilnico za vrteške otroke. Kot je več stavb, je tudi več igrišč, a so vsa asfaltna, eno pa peščeno. Tako smo najbolj pogrešali kakšno zelenico.

Ali se otroci v Španiji učijo podobne stvari kot otroci v Sloveniji?
Zaradi izrednih razmer je večina dejavnosti potekala zunaj. Učenci so nam prikazali nekaj dejavnosti, ki pa jih lahko primerjamo z našim poukom. Tako so nam predstavili pouk glasbe v 5. razredu, pri čemer so učenci uporabljali različne aplikacije, s katerimi so ustvarjali lastno glasbo. Videli smo tudi aktivnosti po skupinah, ko so učenci reševali naloge, vezane na tematiko, ki se je učite pri naravoslovju. Prikazali so nam še nekaj sprostitvenih in športnih aktivnosti. Drugače pa je to, da imajo učenci v šoli kot izbirni predmet še verouk.

Ste v Španiji igrali tudi kakšne igre?
 Eden izmed ciljev našega obiska je bil prikaz tradicionalnih iger. Tako so španski učenci nam predstavili nekaj tradicionalnih športnih iger, kot so la comba, la calva, tanga in podobno, mi pa smo učence 5. c naučili naše igre na prostem, in sicer gnilo jajce, lisica, kaj rada ješ in Abraham in sedem sinov.

S čim se ukvarjajo otroci v Španiji? 

Kot zanimivost naj povem, da se pouk v Tordesillasu začne šele ob 9.30, tako so učenci v šoli tudi dalj časa in jim verjetno ostane manj prostega časa. V prostem času pa se ukvarjajo z raznimi športi (nogometom, videli smo tudi trening rolanja), nekateri obiskujejo tudi glasbene šole. 


Kaj pa gospa Božičkova?

Kaj pa gospa Božičkova?

Ob prihajajočih božičnih praznikih smo se pogovarjali z gospo Božičkovo, ki nam je razkrila marsikatero skrivnost iz pravljične dežele, kjer stanujeta z njenim možem. Božičkom, seveda.

Foto: pexels.com

Kako potekajo vaše priprave na 25. december?
Najprej lepo pozdravljena mlada dama in vsi bralci vašega časopisa!
Priprave potekajo celo leto. S palčki zbiramo sezname, kljukamo pridne, dajemo minuse porednim (med nami: teh je res malo ;)) in nato pripravljamo igrače.

To delo pomagate opravljate že vrsto let. Se ga nikoli na naveličate?
Kako bi se lahko naveličala tega dela? To delo mi je všeč, ker je vedno nekaj novega in zabavnega.

Koliko pisem želja prejmete vsako leto?
Jooj … To pa je zelo težko vprašanje. Ker sem že zelo stara in mi včasih peša spomin, si nisem zapomnila točne številke. Vem pa, da je tega res ogromno.

Kako ste spoznali Božička?
Ja, to pa je bila najboljša izkušnja v mojem življenju. Bila sva še zelo mlada in sploh nisem vedela, da je on Božiček. Srečala sva se na neki božični zabavi in kavalir Božiček me je povabil na pijačo. Oba sva pila Coca-Colo. Takrat pa je med nama preskočila iskrica in nastala je ljubezen na prvi pogled. Zelo imam rada Božička in ne bi ga zamenjala z nikomer drugim. Čeprav zna biti včasih trmast :).

Ali ste kdaj z njim raznašali darila?
Po navadi ne, saj je to naloga Božička, a enkrat je pozabil doma seznam pridnih otrok, ki jih mora obdariti, zato sem hitro ukrepala in z Rudolfom odletela do njegovih sani. Tisto noč sem se preizkusila v njegovi vlogi in se spustila po dimniku.

Kaj pa počnete, ko je poletje? Ali ste že šli kdaj na morje?
Enkrat sva bila na morju na medenih tednih, in čeprav je bilo preveč vroče za naju, je bilo nepozabno. A se za počitnice zdaj raje odpravljava na smučanje, drsanje in ostale zimske radosti.

Kakšen je vaš dan, ko se pripravljate na božič?
Kaj počistim, zlikam, zelo rada tudi kuham, pečem piškote, saj brez njih Božiček ne more živeti :). Drugače pa, saj veste, ker sem že v letih, bolj počivam, z Božičkom se igrava kakšne igre, razvajava … Skratka, moram povedati, da nama je zelo lepo.

Kako bo letos Božiček raznašal darila in ne kršil ukrepe NIJZ-ja?
To pa brez skrbi. Letošnje leto smo darila ustrezno razkuževali, delali z maskami, tako da darila res niso okužena. Smo pa klicali tudi na NIJZ, ki nam je seveda dal izjavo za prehajanje občin in držav. Tako da se tudi njim iskreno zahvaljujemo, da so nam omogočili, da bodo otroci lahko tudi letos obdarjeni.

Megi Car


Pouk v šoli je boljši od pouka doma

Pouk v šoli je boljši od pouka doma

Tako vsaj menita Angela in Tjaša iz 7. razreda, s katerima se je pogovarjala Živa iz uredništva #PovejNaprej.

Foto: pexels.com

Naštejta tri razloge, zakaj vama je šolanje na daljavo všeč oziroma vama ni všeč.
Angela:
Ni mi všeč, ker ni učiteljeve razlage, če pa je, pa vseeno ni enako kot v šoli. Doma je težje tudi zato, ker mi v šoli učitelj lažje pomaga in preveč časa smo za računalniki.
Tjaša: Meni šolanje na daljavo ni všeč, ker imamo veliko videokonferenc; ne morem slišati in videti učitelja, kako mi razlaga učno snov, ampak si moram prebrati, in ne morem imeti prijatelja ob sebi kot nekoč. Všeč pa mi je, da ni toliko ocenjevanj.

Kakšna pa je vajina dnevna rutina v času šolanja od doma?
Angela:
Zjutraj vstanem ob pol sedmih ali sedmih, si vse pripravim in zagledam goro mailov, sporočil. Včasih se ne znajdem ali kaj spregledam in zato včasih kaj po nesreči zamudim, Včasih je dela veliko, včasih manj, po navadi moja šola doma traja do 12 ure, včasih pa še dlje.
Tjaša: Vstanem okrog 8.00. Nato se uredim in napolnim želodec za akcijo. Prazna vreča namreč ne stoji pokonci. Nato si pripravim prvi predmet po urniku in začnem delati naloge.

Živa Simonič

“V odnosu med učencem in učiteljem mora teči kar se da odprta komunikacija, saj samo tako lahko napredujemo”

“V odnosu med učencem in učiteljem mora teči kar se da odprta komunikacija, saj samo tako lahko napredujemo”

Učitelj Gregor nam je zaupal svoje mnenje o poučevanju fizike, slabosti poučevanja na daljavo in tudi nekaj prednosti.

Učenki sva učitelju Gregorju zastavili nekaj vprašanj preko spletne pošte. Učitelj Gregor meni, da je delo na daljavo težje kot delo v šoli in njegov dan je popolnoma drugačen, kot je bil, ko smo še hodili v šolo. 

Priprave na poučevanje vzamejo več časa, saj je gradivo potrebno pripraviti in prilagoditi za naše samostojno delo. Kljub temu da je učitelj Gregor na naši šoli že nekaj časa in ima kar nekaj izkušenj s poučevanjem, je letos prvič učitelj fizike, zato se je moral toliko bolj temeljito pripraviti za poučevanje. Kljub majhni količini  treme, ki je včasih dobra, je poskušal in še vedno poskuša učence za fiziko navdušiti in nas pripraviti na kritično in problemsko razmišljanje pri spoznavanju narave in sveta okoli nas. Njegovo prvo učenje na daljavo se je popolnoma razlikovalo, saj je bila prisotna skrb za neposreden stik in tako je bilo malce težje pripraviti gradivo, ki je lepo in primerno obrazloženo, ter pripraviti zadostno količino gradiva za teden. 

Brez sekunde pomisleka bi izbral izobraževanje v živo, saj lahko učitelji v živo predajo največ znanja, pri fiziki pa je najpomembnejši dejavnik ta, da se izvede čim večje število eksperimentov, iz katerih se učenci na zanimiv in zabaven način učimo o fiziki.

Posebna težava za učitelja Gregorja in vse nas je to, da nimamo osebnega stika in se mu velikokrat zdi, da se zapiramo vase, kar je problem, saj smo ljudje družabna bitja. Ta naša zaprtost se najbolj pokaže v videokonferencah, ko učenci raje samo poslušamo učitelja z ugasnjeno kamero in mikrofonom. Poleg vseh teh negativnih oziroma slabih stvari pa so seveda tudi dobre plati, in sicer po mnenju učitelja Gregorja učenci zdaj aktivno delamo na naši samostojnosti, kar se nam bo obrestovalo v prihodnosti, in učitelji lahko vidijo vse naše naloge ter s tem tudi naš miselni proces. Učitelj zdaj lahko vsakemu učencu poda povratno informacijo, spodbudo ali popravek, za kar pa v šoli velikokrat zmanjka časa.

Učitelj Gregor nam je za konec zaželel: “Vsem skupaj želim prijetne in razigrane praznike, v novem letu pa veliko zdravja, uspeha in zadovoljstva.”

Ema Gumilar in Megi Car