Brez vode ni življenja

Brez vode ni življenja

22. marec je tudi znan kot svetovni dan vode, ki je namenjen opozarjanju svetovne javnosti na omejenost in ogroženost naravnih vodnih virov.

Letošnji svetovni dan vode je v znamenju podnebnih sprememb in kako lahko pomaga v boju proti podnebnim spremembam: rastlinstvo ščiti proti poplavam in eroziji, mokrišča vsrkavajo ogljikov dioksid iz zraka, odpadna voda se lahko ponovno uporabi, deževnica se lahko zbira za sušna obdobja itd. Podnebne spremembe povečujejo spremenljivost vodnega kroga, kar sproža izredne vremenske pojave, zmanjšuje  predvidljivost razpoložljivosti vodnih virov, vpliva na kakovost voda ter ogroža trajnostni razvoj in biotsko raznovrstnost po vsem svetu. Če želimo ustvariti trajnostno prihodnost, ne moremo več poslovati kot doslej, upravljanje voda pa bo treba vzeti pod drobnogled z vidika odpornosti proti podnebnim spremembam.

Oskrba s pitno vodo zaradi suš in prevelike porabe vodnih zalog postaja vse bolj kritična, medtem ko povpraševanje po njej zaradi umetnega namakanja, urbanizacije, industrializacije in vedno večje porabe posameznikov še naprej narašča. Eden izmed razlogov za pomanjkanje pitne vode je tudi neučinkovitost pri naši uporabi vode. Okoli 70 odstotkov razpoložljive vode se uporablja v kmetijstvu, poleg manjšanja količine vode se po vsem svetu zelo manjša tudi njena kakovost. Vode v mnogih državah so polne s pesticidi, nitratom …

Voda se uporablja tudi za osebno higieno, higieno rok, pri tuširanju … Tudi v trenutnih razmerah koronavirusa (virus SARS-CoV-2) je voda zelo pomembna, saj je redno umivanje rok ena izmed vsakodnevnih preventivnih ukrepov v zvezi z virusom.

Lara Harkai

Higienske navade po svetu, Evropi in pred umivalnikom

Higienske navade po svetu, Evropi in pred umivalnikom

V tem članku boste lahko izvedeli kar nekaj zanimivih dejstev o higienskih navadah moških in žensk po svetu ter nekaj nasvetov, kako se zaščititi pred okužbami.

Foto: pexels.com

Higienske navade po svetu kažejo zanimive rezultate. Po raziskavah v straniščnih prostorih za higieno v vseh pogledih poskrbi več moških kot žensk (z razliko najmanj 6 %), vendar jih ženske prekašajo po tem, da preverijo svoj videz (84 %). V Evropi se največ denarja porabi za nakup mil, šamponov, zobnih past in podobnih izdelkov, namenjenih osebni higieni. Sodeč po nedavnih raziskavah o navadah evropskih državljanov higiena največ pomeni Britancem. Povprečen državljan Velike Britanije je lansko leto za to porabil 67 evrov, sledijo Danci z 61 evri, Nemci z 51, Francozi s 50. Španci so za higieno namenili 35 evrov, Italijani pa zgolj 32. Z rednim umivanjem rok precej pripomoremo k higieni. Ali veste, kako si pravilno umijemo roke? Najprej roke zmočimo in nanesemo zadostno količino mila, nato dlani drgnemo skupaj, dokler se milo dobro ne speni. Ne smemo pozabiti na hrbtne strani rok, kot tudi na predele med prsti ter za nohti. Roke nato dobro speremo in popolnoma osušimo s suho in čisto brisačo, najbolje če z brisačo za enkratno uporabo.

Kaja Car, Petra Ouček