3. maj – Svetovni dan svobode tiska

3. maj – Svetovni dan svobode tiska

3. maja obeležujemo svetovni dan svobode tiska, ki od leta 1993 naprej poudarja, da so svobodni in neodvisni mediji temeljna sestavina demokratične družbe. Tako so vsi mediji in novinarji s svobodo tiska dobili prosto pot, ki so je zelo srečni, vendar se vseeno opaža pritisk na njih s strani oblasti.

Foto: pexels.com

Tako nas dan spomni na pomen posameznih medijev in novinarskega poklica, hkrati pa nas spomni tudi na tiste, ki so v boju za svobodo tiska izgubili življenje. Svoboda tiska je v Sloveniji zagotovljena z ustavo, vendar se je za to svobodo, ne samo v Sloveniji, potrebno še vedno ves čas boriti. Vseeno se zdi, da za ohranitev te pravice novinarjev lahko največ storijo le oni sami, da vseeno vzdržujejo zdravo mero etike, ob tem pa lahko svobodno izražajo tudi svoje mnenje. Tako svoboda tiska daje pravico vsem novinarjem, da lahko izražajo lastno mnenje, tako tudi mi pri šolskem časopisu imamo pravico, da lahko to storimo. Problem se pojavi, ko je prepričanje oz. mnenje novinarja drugačno od mnenja oblasti, saj takrat začne oblast močno pritiskati nanje.
Večina slovenskih časopisov je idejno bližja levosredinskim strankam ter ni naklonjena desnosredinskim, zato jih ne moremo opredeljevati kot nevtralne. Nevtralnih medijev ni, so samo opredeljeni. Podobno je tudi z novinarji, saj novinarji z drugačnim osebnim prepričanjem imajo manjše možnosti za svoje ustvarjanje, ker imajo premalo izbire na medijskem trgu in premalo časopisov za drugače misleče.
Lastništvo medijev je tudi pomembno, saj je to pogosto podlaga za uredniško politiko. Država še ni umaknila rok iz medijev. Združenje novinarjev in publicistov vseskozi opozarja na politične pritiske na novinarje.
Vseeno pa upamo, da bomo s skupnimi močmi novinarji lahko omilili pritisk oblasti in ohranili svojo pravico do svobode tiska ter tako še dolgo uživali v branju različnih časopisov in člankov.

Lara Harkai in Petra Ouček

Zemlja : ljudje = 1 : 0

Zemlja : ljudje = 1 : 0

Že skoraj desetletja ima Zemlja visoko stopnjo onesnaženosti, kar je pripeljalo do točke, da si je morala že sama po sebi spočiti.

Foto: pexels.com

Zaradi pandemije koronavirusa so bili uvedeni številni ukrepi, zaradi katerih smo bili primorani ostati doma in s tem omejiti število javnih in zasebnih prevozov. Kot pravijo, po slabem vremenu vedno posije sonce, in tudi tokrat se je mati narava odločila poskrbeti zase. K temu so pripomogli številni ukrepi in podana navodila, ki se jih moramo kot odgovorni državljani Republike Slovenije držati. Primorani smo omejiti število gibanja ter javnega in zasebnega prevoza ter se šolati in opravljati službeno delo od doma. Hkrati pa se je zaradi zaprtja mejnih prehodov zmanjšalo število turistov v državi ter s tem večje možnosti za širitev okužbe. Posledice se že kažejo v izrazitem izboljšanju okolja. Čistijo se kanali, potoki, jezera, oceani, močvirja, deževnica, izviri, podtalnica, okljuki, mrtvice, morja in reke. Obnavljati se je začel tudi sam živalski svet, kar se kaže v tem, da se posamezne vrste vračajo v svoj prvotni življenjski prostor. Poleg narave pa ne smemo pozabiti tudi na najlepšo vrednoto življenja, torej družino. Sedaj se lahko posvetimo tudi drug drugemu in sklenemo prave družinske vezi. Naj nam je to lekcija, da moramo, če želimo poskrbeti za svoj obstanek, poskrbeti tudi za obstanek Zemlje ter mirnega in lepega življenja, kot ga sami poznamo. Verjameva, da s skupnimi močmi zmoremo.

Lia Bauer in Petra Ouček

Trajnostna mobilnost

Trajnostna mobilnost

Trajnostna mobilnost je izraz, ki zaobjema več definicij in z dodanimi besedami pomeni premikanje na trajnostni način, kar pomeni premikanje na trajnostni način, ki ne pusti velikih posledic na okolju v prihodnosti. 

Foto: pexels.com

Izraz mobilnost sama pa je sposobnost biti mobilen oziroma sposobnost premikanja in uporaba vozil, ki to omogočajo in olajšajo.
Tako je cilj zadovoljiti potrebe ljudi po mobilnosti, spodbujati k uporabi javnega prometa in zmanjšati onesnaževanje okolja in posledično njegovega uničenja oziroma poškodovanja ter seveda izboljšati kakovost življenja.
Vse bo posledično tudi pripomoglo k varnosti v prometu, a bo zahtevalo preureditve celotnih mest. V Sloveniji poskušajo s prometno politiko to tudi vsaj delno doseči. Ker je promet osnova gospodarskega razvoja držav in posameznih območij, je ena od temeljnih medresorskih komunikacij. Omogoča pretok storitev, živil, izdelkov ter seveda potovanje ljudi. Slovenija ima na tem področju prednost zaradi geografskega prometnega položaja v okolju povezane Evrope, dostopnosti do Jadranskega morja in razvitega pristanišča. Tako lahko z razvojem logističnih storitev pokrije povpraševanje v srednji, južni in jugovzhodni Evropi.
Sama trajnostna mobilnost je pojem, ki opisuje povezanost med ljudmi na svetu, zato lahko povemo, da se v današnjem času globalizacije še razvija.
Meniva, da trajnostno mobilnost čaka še velik razvoj in ima veliko možnosti, če pogledamo s strani transporta in vedno večjega prometa.
Tako je pred nami še veliko napredovanja in razvoja trajnostne mobilnosti. Prav ta pa je lahko ključ za ohranitev okolja ter povezanost ljudi po svetu.

Lia Bauer, Petra Ouček

Potres zamajal Slovenijo

Potres zamajal Slovenijo

Ste se v nedeljo morda zbudili z odprtimi vrati omare ali razbito vazo na tleh? Ne, niste sanjali, in ja, pravkar se je zgodil potres. Zgodil se je v nedeljo zjutraj ob 6.24 s središčem v okolici Zagreba.

Za geografski pogled na nedeljsko dogajanje sem povprašala učiteljico geografije, katere občutke ob potresu si lahko preberete na koncu članka.

“Potres je seizmično valovanje tal in nastane ob nenadni sprostitvi nakopičenih tektonskih napetosti v Zemljini skorji ali v zgornjem delu plašča. Tega pojava ni mogoče napovedati, merimo pa ga s pomočjo opazovalnic, ki jih imamo v Sloveniji 26. Potresi so lahko posledica več dejavnikov, in sicer premikov magme pod površino, udorov in podorov, neprimerne človekove aktivnosti, padcev meteoritov, kljub temu jih je pa največ zaradi prelomov in premikov kamnin vzdolž preloma. Slovenija leži na tektonsko aktivnem območju, kjer se stikajo tektonske enote Alp, Dinaridov ter Panonskega bazena. Večina našega ozemlja leži na Jadranski plošči, med Afriško in Evrazijsko ploščo. Jadranska plošča potuje v nasprotni smeri urinega kazalca, kar pa povzroča potrese,” je povedala učiteljica Mateja.

Potres je imel magnitudo 5,1 in se je zgodil 7 kilometrov severno od Zagreba, deset kilometrov pod površjem. Čutiti ga je bilo tudi v Avstriji, BIH in na Madžarskem. Najmočnejši popotresni sunek je sledil ob 7.01 z magnitudo 4,4. Žal je zahteval tudi smrtno žrtev in sicer 15-letno dekle. Zadnji močnejši potres v okolici Zagreba je bil leta 1880, ki je prav tako kot ta poškodoval zagrebško katedralo. Zadnji močnejši potres z epicentrom v Sloveniji pa je bil leta 1895 v Ljubljani.

Tudi učenci in učitelji naše šole so ga občutili in z nami delili občutke in mnenja ob tem.
Tako ga je doživela devetošolka Anja Kerčmar:
“Jaz sem se ravno zbudila, ko se je nenadoma začela trositi postelja. Mislila sem, da je to veter, ampak je potem že predolgo trajalo, da bi bil. Nato sem pomislila, da je to mogoče potres, ampak nisem verjela, saj je bilo zelo nepričakovano. Čez nekaj časa je sledil popotresni sunek, takrat sem bila v drugem prostoru, kjer je bil sunek bolj opazen, saj je bilo več stvari, ki so se tresle. Sicer se ni več tako zelo čutilo, ampak sem verjela, saj so o tem takoj vsepovsod poročali.”

Tako pa ga je opisala učiteljica Jožica Lehar:
“Na žalost sama potresa nisem občutila, saj sem bila zunaj. So pa ga naši “ta mladi”, ki stanujejo v gornji etaži. Bil je precej izrazit, saj sta se zamajala postelja in luč. Vrtiljak nad otroško posteljico je kar oživel. Slišali so tudi zamolklo pokanje in opazne so razpoke na hiši. Prav tako so občutili še prvi popotresni sunek, ki pa ni bil tako močan. Tudi tega sem  preživela zunaj in nisem opazila nič.”

Tukaj pa si lahko preberete izkušnjo učiteljice Mateje Žökš:
“Ja, v nedeljo zjutraj me je prebudil potres. Predvidevala sem, da je močan veter, vendar mi je pogled skozi okno dal vedeti, da zunaj ne piha tako močno. Majati so se začela vrata omar, na omaricah stvari, pod menoj pa je vrvelo. Nenavaden občutek. Takoj sem pogledala na splet. Po preletu spleta sem videla epicenter potresa ter veliko število poškodovanih starejših stavb v središču Zagreba, ki so bile zgrajene po starejših standardih. Pomislila sem tudi na nuklearno v Krškem. Pretresli so me prizori, ki so prikazovali praznenje porodnišnic, ko so mlade dame, odete v odeje, pestovale še komaj rojene otroke. Ampak tudi tukaj se je pokazala solidarnost ljudi, saj so jim pomagali člani navijaške skupine.”

Materinski dan – od kdaj, kako, zakaj

Materinski dan – od kdaj, kako, zakaj

Materinski dan praznujemo 25. marca. Njegov pomen pa izhaja iz antičnega časa in se navezuje na čaščenje mater ter boginj, zlasti boginje Ree. Današnji pomen je praznik dobil s krščansko cerkvijo v 8. stoletju, ki ga je posvetila Devici Mariji.

Foto: pexels.com

Še preden pa je krščanska cerkev določila današnji pomen, je bil praznik namenjen Kristusu kot dan njegovega spočetja, saj se je rodil točno 9 mesecev kasneje, 25. decembra.
Potem ko je pridobil pomen, kot ga ima danes, so ga najprej praznovali v ZDA leta 1910, v Evropo je prišel šele po drugi svetovni vojni. Najprej so ga praznovali 15. maja, nato 24. marca, zdaj pa seveda 25. marca.
Nato je nekaj časa praznik zamrl zaradi praznovanja dneva žena, vendar se dandanes spet obuja.
Materinski dan so že od nekdaj praznovali z raznoraznimi prireditvami, po besedah starejših ljudi pa ti še verjamejo, da se takrat začne spomladansko obdobje in se takrat vrnejo lastovke.
Na koncu tega članka vam vsem materam želim srečen materinski dan!
In ne pozabite, kot pravi Tone Pavček, da je “vsaka mama prava mama, dana za srečo in na veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje.”

Petra Ouček