»Biti učitelj je zame najlepši poklic na svetu!«

»Biti učitelj je zame najlepši poklic na svetu!«

O poklicu učitelja in izzivih pri poučevanju od doma smo se pogovarjali z učiteljico Matejo Žökš.

Kdo vas je navdušil za poučevanje geografije?
V času osnovne in srednje šole sem imela veliko dobrih učiteljev, ki so mi bili zgled in so po vsej verjetnosti oni »krivi«, da sem danes tukaj, kjer sem. Biti učitelj je zame najlepši poklic na svetu! Noben dan ni enak drugemu. V našem poklicu lahko vsak dan rastemo in iz učencev izvabimo le najboljše, jih navdušujemo in opogumljamo ter hranimo njihovo radovednost.

In zakaj ravno geografija?
Ker sem vedno rada opazovala naravo in svet okoli sebe, predvsem kaj in zakaj se dogaja ter kakšne so vzročne povezave v pokrajini.

Kaj poudarjate pri poučevanju?
Pri poučevanju poudarjam predvsem aktivnost učencev, saj je ta ključna za uspešen potek in doseganje ciljev predmeta, predvsem pa si učenci na takšen način pridobijo kakovostno in trajno znanje.

Zakaj ste se odločili za drugačno, bolj zanimivo, življenjsko poučevanje geografije?
V življenju je potrebno marsikaj preizkušati, v pouk vpeljati številne nove načine in metode dela, da učencem ne bo dolgočasno. Res je, da se marsikaj lahko zalomi, je pa toliko lepše, če določeni projekti uspejo. Učenci so pri pouku geografije veliko bolj samostojni in motivirani v primerjavi z mojimi izkušnjami iz preteklih let. Ker so aktivno vključeni vsi v razredu, je med njimi tudi boljša komunikacija ter hkrati tudi boljši medsebojni odnosi. Veliko bolj so odgovorni do svojega dela, predvsem pa ob uspehu pridobijo veliko samozavesti.

Ali se učencem ta način učenja pozna tudi pri ocenah? Takšen način dela se pri učencih ne pozna samo pri ocenah, ampak se je predvsem spremenil njihov pozitiven odnos do geografije ter povečalo navdušenje in spremljanje aktualnih dogodkov po svetu.

Kaj bi sporočili učencem in učenkam, kako si naj poučevanje na domu naredijo čim bolj pestro, razgibano in da bi snov, ki se jo učimo, znali uporabiti tudi v življenju?
Učenje na domu je lahko odlična stvar in marsikaj, kar se bomo v teh tednih naučili, bomo lahko pozneje v naslednjih šolskih letih in življenju s pridom uporabljali. Pomembno je, da si učenci izdelate zelo dober načrt učenja, ki se ga držite, saj boste tako imeli večji občutek varnosti in na najlažji način spremljali svoje delo. Povprašajte sošolce ali učitelje, če vam je kaj neznano. Učite se strnjeno z vmesnimi odmori in se po vsakem dnevu tudi nagradite. Gibajte se na svežem zraku ter pomagajte pri domačih opravilih. Ne pozabite, učite se v lastnem tempu ter se ne obremenjujte preveč z rezultati, kajti domače učenje naj poteka sproščeno in v prijetnem vzdušju. Srčno upam, da se kmalu vidimo!

Rebeka Sukič, Lara Harkai

Koronavirus – ali si varen?

Koronavirus – ali si varen?

Marca smo na spletni strani šolskega časopisa objavili anketo o koronavirusu, najbolj aktualni temi teh časov. Rezultate smo analizirali in za vas pripravili kratek članek.

Foto: pixabay.com

Na anketo nam je odgovorilo kar nekaj učencev in prišli smo do ugotovitve, da bi lahko nekateri bolj pazili, a navsezadnje naše zdravje ni tako zelo ogroženo.

Na prvo vprašanje nam je kar 48 % učencev odgovorilo, da si roke umivajo tako, kot je treba, pred obroki, po uporabi toalete ter tako, kot priporočajo zdravniki. Seveda nekateri malce pretiravajo, nekateri pa pazijo samo na to, da ne jedo z umazanimi rokami.

Ko pride do karantene, nas očitno veliko raje ostane doma. Tako je tudi prav. Raje pojdimo v naravo in se nadihajmo svežega zraka. Seveda je pohvalno tudi, da se držimo priporočene razdalje. Pri tem smo zelo previdni. Dobro je tudi, da se zavedamo situacije s celotnim virusom. Točno polovica vas virus COVID-19 spremlja od velikega razmaha, ostali pa od časa, ko je virus prišel v Slovenijo. Seveda obstajajo tudi ljudje, ki se virusa »bojijo« že od začetka.

Zdravo obnašanje pa se pozna tudi po družinskih shrambah. Te niso preveč »obložene«. Prav tako ne obiskujemo trgovine takoj, ko nam pri hiši zmanjka čokolade.

Če vse skupaj povežemo, smo na dobri poti do preprečitve širjenja virusa. Če pa vam je dolgčas, poskusite stvari, ki jih še nikoli niste (ki jih lahko počnete doma). Prav tako ostanite zdravi in preživite čim več časa z domačimi.

Lara Bernjak

Knjižnica doma

Knjižnica doma

V teh kriznih časih, ko virus razsaja po celotnem svetu, nihče ne more v knjižnice. In ker vemo, kako zelo pomembno je branje, smo za vas poiskali spletne vire, na katerih lahko prebirate različne knjige, in tudi zapisali, kako priti oziroma si omogočiti dostop do brezplačnih gradiv.

(foto: Pexels)

Ena izmed spletnih strani, kjer si lahko naložiš e-knjige, je https://www.biblos.si/. V biblos se lahko prijavite, če ste člani murskosoboške knjižnice. Če ste člani, potem imate člansko številko in svoje geslo, s katerim se prijavite. S temi podatki se prijavite na spletni strani https://www.biblos.si/ in sicer tako, da uporabite akronim knjižnice (sikms) + svojo člansko številko:
– uporabniško ime: sikms + članska številka,
– geslo: tako kot pri vpisu v Cobiss.

Če pa želite uporabljati aplikacije za branje brezplačnih e-knjig v angleškem jeziku, potem priporočamo:
– Project Gutemberg,
– Bartleby,
– Openlibrary,
– Bibliomania,
– Free-ebooks,
– Google books.

Prijetno branje. 😉

Lara Bernjak, Ema Gumilar

Življenje v času epidemije

Življenje v času epidemije

Pravijo, da je tudi v najhujši nesreči nekaj dobrega. Če znaš poiskati to dobro, te lahko notranje polni, četudi je na zunaj vse hudo ter zaskrbljujoče.

Foto: pexels.com

Sama v tem žalostnem času poskušam iskati pozitivne stvari v krogu družine, prebujajoče se pomladi, med sprehajanjem psa po okoliških poljih in travnikih, poskušam se kar največ izogibati socialnim omrežjem. Precej časa tako ali tako preživim pred računalnikom zaradi učenja preko e-šole, uporabljam pa tudi telefon za izmenjavo znanj o določeni snovi, ki si jih delimo s sošolci, kajti to je trenutno najboljši način za razumevanje snovi.
Odsotnost od “pravega” pouka zaradi virusa pušča posledice v znanju, posebej je hudo, ker ni dodatne učiteljeve razlage, ki je dostikrat odločilna za razumevanje snovi. Vem, da se učitelji trudijo, toda vsa tehnika tega sveta ne more nadomestiti učenja “v živo”.
Čas, ki ga preživim v naravi, ko se sprehajam s psom, mi ogromno pomeni. Nadiham se svežega zraka, vidim različne ptice v letu, srne, ki se pasejo na njivah pšenice. Ko misli odtavajo nekam drugam, pa je tu Floki, moj pes, ki me vsake toliko potegne za sabo, ko vidi nekaj zanimivega zase, takoj se namreč požene v dir. Sam je sicer star dobrega pol leta, tako da je zanj vse novo in zanimivo, pa še po naravi je zelo radoveden in poln energije, tako da je z njim vedno zanimivo.
Družina, ki mi ogromno pomeni, pa me polni drugače. Vseskozi se nekaj dogaja, učimo se biti neprestano skupaj, saj do sedaj to ni bilo mogoče. S sestro sva bili namreč v šoli, oče in mama pa v službi. Seveda pa tudi brez strica in dedka ter babice ne gre. Vsi trije so zelo velika dodana vrednost v mojem življenju, posebej zdaj, ko so taki čudni časi.

Kaja Car

Polfinale, prihajamo!

Polfinale, prihajamo!

18. februarja se je v telovadnici naše šole odvijal četrtfinale v odbojki med puconsko in slovenjegraško ekipo.

Puconske odbojkarice z mentorico (foto: šolska spletna stran).

V prvem nizu so puconske odbojkarice odlično odigrale s 25 : 1. Tako so ta niz zmagale in s tem vodile 1 : 0. Nato so odbojkarice zamenjale strani in se znova pomerile. Najprej je kazalo, da se je gostjam nasmehnila sreča, a ne za dolgo, saj so puconske odbojkarice spet povedle, najprej s prednostjo 8 točk in nato so prepričljivo zmagale s 25 : 9. S tem dosežkom so se uvrstile v polfinale, ki bo potekal v mesecu marcu. Vsem dekletom člani uredništva časopisa iskreno čestitamo in jim držimo pesti za uvrstitev v finale, nato pa za končno zmago!

Kaja Car, Petra Ouček