Velikokrat se ne zavedamo pomena človekovih pravic oziroma velikokrat se nam zdi vse okrog nas samoumevno in da si stvari zaslužimo. Ampak to nikakor ni res. Zato je dobro, da vsako leto 10. decembra obeležujemo svetovni dan človekovih pravic.
Vemo, da se je v zgodovini zgodilo veliko spopadov, diskriminacij na različnih področij. In nekoč so ljudje hrepeneli po svobodi, po pravicah, ženske so se borile za volilne pravice, dogajala se je diskriminacija nad temnopoltimi ljudmi, diskriminacija zaradi veroizpovedi in še bi lahko naštevali. Skratka, ljudje so se borili in hrepeneli po pravicah. Te pravice pa smo dobili 10. decembra 1948, ko je bila v Parizu sprejeta Splošna deklaracija človekovih pravic. Pravice so bile ustvarjene z namenom, da bi vsi organi družbe in posamezniki razvijali spoštovanje teh pravic in svoboščin ter zagotovili njihovo priznanje in spoštovanje. Vsi ljudje bi morali biti deležni temeljnih pravic svobode, pravičnosti, miru, svobode govora in verovanja. Žal pa se človekove pravice še vseeno ponekod kršijo. Zato bodimo resnično hvaležni, da živimo v deželi, kjer imamo človekove pravice.
Zaključila bi z mislijo Nelsona Mandela, ki je še kako resnična: “Nihče se ne rodi s sovraštvom do druge osebe zaradi njene barve kože ali okolja, iz katerega izhaja, ali vere. Ljudje se morajo sovraštva naučiti – in če se lahko naučijo tega, se lahko naučijo tudi ljubiti.”
Rebeka Sukič